3.decembra 2019 – natanko na stoti rojstni dan Univerze v Ljubljani je rektor prof. dr. Igor Papič na Slavnostni seji senata podelil najvišja priznanja Univerze v Ljubljani. Slovesnost je potekala v Zbornični dvorani, kjer je imel natanko pred stotimi leti prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi dr. Fran Ramovš. Z začetnih petih ustanovnih članic Univerze se jih je razvilo kar 26. Dekani članic so se Slavnostne seje senata, kot vsako leto, udeležili,  oblečeni v oblačilo s pokrivalom in pripadajočo verigo. To posebno oblačilo z verigo simbolno predstavlja časti in dolžnosti dekanov ter še posebej rektorja univerze. Univerza v Ljubljani je prvo rektorsko verigo prejela ob svoji desetletnici leta 1929. Ima jo še danes, menjavali so se le njeni obeski, rektorji Univerze pa so jo nosili na vseh pomembnejših slovesnostih. Ob tokratnem jubileju, 100. obletnici delovanja, je Univerza v Ljubljani prejela novo rektorsko verigo, izdelano po prvotnih Plečnikovih načrtih. Nadomestila je obstoječo in z njo vstopila v naslednjih 100 let. Novo rektorsko verigo je Univerzi v Ljubljani podarila Mestna občina Ljubljana, rektorju  prof. dr. Igorju Papiču jo je predal župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, ki rektorju zaželel, da bi jo nosil še ‘nadaljnjih 100 let.

Najvišje priznanje Univerze v Ljubljani, naziv častni doktor, je prejel prof. Kenneth Brian Frampton, naziv častni senator msgr. dr. Ivan Jurkovič, plaketo Pro Universitate labacensi pater Jože Kokalj.

Rektor prof. dr.Igor Papič je v svojem govoru poudaril, da nova rektorska veriga, ki jo je prejel v dar, predstavlja pomemben simbol povezanosti med mestom Ljubljana in slovensko osrednjo univerzo.  Ob stotem rojstnem dnevu  je izpostavil, da Univerza v Ljubljani že od samega začetka delovanja z znanjem prispeva k napredku države in družbe, da si za napredek Univerze vsak dan prizadevajo vsi zaposleni in študenti ter da se veseli njene prihodnosti. »Smo celovita univerza, nudimo študij na praktično vseh področjih. Naši raziskovalci in alumni so gonilna sila raziskav, novih dognanj, mednarodnih dosežkov, s katerimi si Slovenija utrjuje mednarodni ugled. Aktivno smo vključeni v mednarodna združenja, vodimo pomembno evropsko univerzitetno zvezo EUTOPIA,  v kateri  poleg Univerze v Ljubljani sodeluje še pet tujih uglednih univerz. Gre za ambiciozen in družbeno vključujoč projekt, ki bo študentom in zaposlenim nudil priložnosti za izmenjave, mednarodna gostovanja, skupne raziskovalne in ciljno usmerjene projekte, vpeljavo inovativnih pedagoških praks in še marsikaj.  Odprtost ter mednarodna vpetost in prepoznavnost so eno glavnih vodil Univerze v Ljubljani,«

Naziv častni doktor je prejel prof. Kenneth Brian Frampton z Univerze Columbia v New Yorku za njegovo izjemno delo na področju znanosti in umetnosti arhitekture ter za njegov prispevek k mednarodnemu ugledu Fakultete za arhitekturo in Univerze v Ljubljani. Naziv častni senator  je prejel msgr. dr. Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, za njegovo izjemno delo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njegovo usmerjenost v skrb za svetovno pravičnost in spoštovanje človekovega dostojanstva. V svoji zahvali je dejal: »Kmalu po končani Teološki fakulteti sem bil poslan na študij kanonskega prava in diplomacije v Rim. Službovanje pri Svetem sedežu me že skoraj 40 let vodi po raznih delih sveta. Kljub temu pa se mi zdi, da zemljepisna oddaljenost ni nikoli zmanjševala moje povezanosti z dogajanjem doma. Zaradi tega sem še prav posebno zadovoljen, ko vidim, da moja Alma mater pozorno spremlja življenjske poti svojih alumnov po vsem svetu.«

Pater Jože Kokalj je prejel plaketo Pro Universitate labacensi za njegovo intenzivno sodelovanje z Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani, kateri je nudil materialno podporo, mladim umetnikom in profesorjem pa je bil pokrovitelj. Zagovarjal je širši repertoar na koncertih in promoviral glasbeno umetnost.

Prejemniki zlate plakete za posameznike:

prof. dr. Miha Humar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Romana Marinšek Logar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Mihael Jožef Toman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

izr. prof. Mag. Anja Planišček, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

prof. dr. Rado Bohinc, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

prof. dr. Maja Bučar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

prof. dr. Marta Verginella, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Iztok Tiselj, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

prof. dr. Milan Batista, Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani

prof. dr. Zoran Bosnić, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

prof. dr. Iztok Golobič, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani

prof. dr. Polonca Kovač, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani

prof. dr. Mitja Košnik, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Dušan Štajer, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Mojca Čepič, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Prejemniki zlate plakete za skupine, ki so bile letos prvič podeljene:

Avtorice spletnega tečaja slovenščine Slovene Learning Online (Slonline) s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: Tjaša Alič, Branka Gradišar, Tanja Jerman, Jana Kete Matičič.

Raziskovalci in razvijalci Laboratorija za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani: prof. dr. Blaž Zupan, prof. dr. Janez Demšar, Ajda Pretnar, doc. dr. Tomaž Curk, dr. Marko Toplak, dr. Lan Žagar, dr. Tomaž Hočevar, dr. Martin Stražar, doc. dr. Marinka Žitnik, Aleš Erjavec, Vesna Tanko, Andrej Čopar, Primož Godec, Robert Cvitkovič, Rok Gomišček, Amra Omanović, Pavlin Poličar, Nejc Debevec, Anže Starič, Jaka Kokošar, Andreja Kovačič, Matjaž Pančur, Rafael Irgolič.

Prejemniki svečane listine mladim visokošolskim učiteljem in sodelavcem:

doc. dr. Rok Spruk, doc. dr. Nik Stopar, doc. dr. Martina Hrast, doc. dr. Janez Šter, doc. dr. Slavko Žitnik, as. dr. Nika Jenko, doc. dr. Bruna Žuber, doc. dr. Rok Fink.

Foto (naslovnica): UL

Ob stoti obletnici Univerze v Ljubljani mineva letos tudi 70 let od prve podelitve Prešernovih nagrad študentom Univerze. Pobudo za podeljevanje Prešernovih nagrad je pred sedemdesetimi leti dala Univerza sama. Pri tem jo je podprlo tedanje ministrstvo za izobraževanje. Tradicionalna Prešernova proslava s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad študentom je bila nekoč v dneh okoli 8. februarja, leta 2001 pa je bila podelitev  umeščena v sklop dogodkov ob Tednu Univerze v Ljubljani. »V sedmih desetletjih se je sistem podeljevanj nagrad večkrat spremenil, a vedno so bila lahko nagrajena le dela, ki so odražala samostojnost, izvirnost in znanstveno odličnost,« je poudaril rektor prof. dr. Igor Papič.

Slavnostni govornik dr.Tadej Čepeljnik, vodja kontrole kakovosti v Leku, je  svojo izkušnjo:»Pred več kot 17. leti sem bil tudi sam na vašem mestu, vpisan sem bil na podiplomski študij naše univerze. Pred sabo sem imel cilj, pot sem poznal. Čez dobra štiri leta pa sem občutil praznino, manjkal mi je kompas. Kaj se mi je zgodilo? Kako in kam naprej? Nisem imel vizije! Vizija, strategija, cilji in vrednote so ključ do vsakega uspeha.  Ne želim razglabljati o prevladujočem ekonomskem sistemu kapitalizma, nepravičnosti…. Lahko pa prav vsak izmed nas prispeva po svojih močeh, da v doglednem časovnem okviru preidemo nazaj na vzdržnejše in končno na trajnostno sobivanje.«

Nagrajenci študentskih Prešernovih nagrad Univerze v Ljubljani:

Jaka Mihelač, Akademija za glasbo UL,  Janja Šušnjar, Fakulteta za arhitekturo UL,  Andrej Lavrič, Fakulteta za elektrotehniko UL,  Mija Bon, Filozofska fakulteta UL,  Maja Sevšek, Filozofska fakulteta UL,  Anže Meden, Fakulteta za farmacijo UL,  Ajda Kafol Stojanović, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL,  Uroš Zavrtanik, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Špela Krušič, Fakulteta za matematiko in fiziko UL,  Pavlin Gregor Poličar, Fakulteta za računalništvo in informatiko UL, Jana Sajovic, Medicinska fakulteta UL, Jan Dominik Bogataj, Teološka fakulteta UL.

Ekonomska fakulteta (EF) Univerze v Ljubljani se kot edina poslovno-ekonomska šola iz Slovenije ponovno uvršča med 95 najboljših poslovnih šol v Evropi, je objavil ugledni Financial Times (FT).

Že drugo leto zapored si je fakulteta pridobila to laskavo uvrstitev,  kar pomeni še eno potrditev rezultatov trdega dela in pripadnosti njenih zaposlenih in študentov ter hkrati ponovno priznanje njene kakovosti v mednarodnem okolju. Pomen te uvrstitve posebej potrjuje dejstvo, da je pogoj za uvrstitev na lestvico vsaj ena od dveh najuglednejših mednarodnih akreditacij poslovne šol, AACSB ali EQUIS, in uvrstitev programa International Master in Business (IMB) na FT lestvico najboljših poslovnih programov. Ekonomska fakulteta ima obe navedeni akreditaciji, poleg njiju pa tudi akreditacijo AMBA, ki potrjuje kakovost našega MBA programa in sodi v skupino trojno akreditiranih poslovno ekonomski šol.

Študenti imajo v okviru programov dvojnih diplom možnost študiranja kar na petih poslovnih šolah, ki so prav tako rangirane na lestvici Financial Times (KEDGE, BI, Audencia, ISCTE in ESSCA), http://www.ef.uni-lj.si/content/static_slovene/izobrazevanje/podiplomsko/dvojnediplome.asp S švicarsko poslovno šolo Univerze St. Gallen (tradicionalno med najboljšimi štirimi), pa fakulteta že tretje leto zapored organizira skupno doktorsko poletno šolo GSERM Ljubljana, https://www.gserm.ch/ljubljana/.

Ob tem imajo študenti Ekonomske fakultete možnost študija na večini šol z lestvice v okviru partnerskih sporazumov za izmenjavo. Posebej pa na fakulteti izpostavljajo partnerstvo EUTOPIA, kjer šest uglednih univerz – Univerza Vrije Universiteit Brussel, Univerza CY Cergy Paris, Univerza Pompeu Fabra Barcelona, Univerza v Göteborgu, Univerza v Warwicku ter Univerza v Ljubljani vključno s svojimi poslovnimi šolami, vse so partnerice Ekonomske fakultete, sodeluje pri oblikovanju evropske univerze prihodnosti, https://eutopia-university.eu/.

Uvrstitev na lestvico Financial Times je priznanje Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter njenim profesorjem in sodelavcem za dolgoletno vztrajno delo in prizadevanje za izboljšanje kakovosti na področju visokošolskega izobraževanja, vrhunskega raziskovanja in prenosa znanj. Je tudi priznanje našim diplomantom, da so med študijem pridobili znanje in kompetence, ki sledijo izzivom sodobnega poslovno-ekonomskega sveta in širšega družbenega okolja. Posebej pomembno je, da gre pri tem za zavezo Ekonomske fakultete, ki zahteva aktivno delovanje v okolju in pridobivanje neproračunskih sredstev, saj država z javnimi viri tovrstne kakovosti kljub sprejetim resolucijam ne omogoča. Želimo si, da bi jo vsaj pripoznala, je ob visokem  priznanju poudarila dekanja prof. dr. Metka Tekavčič.

Prodekanja za študijske zadeve prof. dr. Andreja Cirman, pa poudarja, da… glede na kriterije, ki jih Financial Times za razvrstitev uporablja, dokazujejo, da s sodobnimi študijskimi programi in kakovostnim študijskim okoljem ustvarjajo cenjene in zaposljive diplomante, konkurenčne tistim iz najboljših evropskih šol. Uvrstitev fakultete na lestvico potrjuje uresničevanje vizije, da bodo leta 2025 med poslovnimi in ekonomskimi šolami Srednje in Vzhodne Evrope prva izbira za skupno raziskovanje, učenje in oblikovanje trajnostnih razvojnih rešitev.

Povezava na lestvico the Financial Times “European Business School Rankings 2019”:

http://rankings.ft.com/businessschoolrankings/european-business-school-rankings-2019

V obsežni analizi z zgornjim naslovom se David Greaber nasloni na knjigo Roberta Skidelskyja – „Money and government: The past and future of economics“, Yale University Press, 2018. Analizira mesto in vlogo sodobne ekonomske vede, ki je kot znanost namenjena reševanju problemov, ki pravzaprav ne obstajajo več. V ospredje postavi primer inflacije, o čemer profesorji še vedno učijo študente, da je edina dobra ekonomska vloga vlad ta, da zagotavljajo stabilnosti cen. Taka stališča so se oblikovala v 80-ih letih z idejo, da se mora vlada omejiti na upravljanje z denarjem in v 90-ih letih so bila stališča sprejeta kot edina zdravorazumska. Vsa politična razprava se je vrtela kar okrog obrednega priznavanja nevarnosti vladne porabe. In to velja še danes kljub dejstvu, da centralne banke zadnjih deset let (od krize 2008 naprej) tiskajo denar, da bi ustvarile inflacijo in tako skušale bogati sloj “prisiliti” k bolj koristni porabi denarja. A tu niso kaj prida uspešne. Gospodarske razmere so danes drugačne. Padajoča brezposelnost več ne povečuje plač, tiskanje denarja ne povečuje inflacije…Jezik modrosti v učbenikih pa ostaja enek. Današnji ekonomisti tudi niso posebej uspešni pri napovedovanju finančnih padcev, blaginje prebivalstva in oblikovanju modelov za preprečevanje podnebnih sprememb. Ko pa se postavijo v vlogo intelektualne avtoritete, je njihov vpliv zelo velik. Ekonomijo se danes uči kot fiziko, kot postopno uresničevanje univerzalnih, neponovljivih matematičnih resnic. Obstajajo sicer “heterodoksne” teorije ekonomije (institucionalistične, marksistične, postkenezijanske…), vendar so te le majhen korak od omenjenega hiatusa. Imajo pa boljše napovedi gospodarskih dogodkov v realnosti. Osnovne psihološke predpostavke, na katerih sloni osrednja (neoklasična) ekonomija, so kolonizirale preostali del ekonomije in močno vplivale na splošno razumevanje sveta. Zato Greaber poudarja, da je potrebno brati preteklost v novi luči, kar ponuja ena najpomembnejših knjig zadnjih let, knjiga Roberta Skidelskega,..Denar in vlada –  preteklost in prihodnost ekonomije. Tu v ospredje postavlja poskus zgodovine ekonomske discipline z upoštevanjem dveh stvari – denarja in vlade (države), o čemer večina ekonomistov nerada govori.

Skidelsky, šolan na Oxfordu, profesor politične ekonomije v Warwicku, je poznan kot avtor treh zvezkov biografije Johna Maynarda Keynesa. V zadnjih letih je kot vplivnež organiziral vrsto seminarjev na visokem nivoju o reformaciji gospodarske discipline. Omenjena knjiga pa je rezultat njegovih prizadevanj. Knjiga je dobila britansko nagrado Bread and Roses za najbolj radikalno knjigo leta 2014 in nagrado Bateson Ameriškega društva za kulturno antropologijo in je prevedena v vse velike svetovne jezike. “Kar razkriva, je neskončna vojna med dvema širokima teoretičnima perspektivama, v katerih se zdi, da je vedno enaka zmaga – zaradi razlogov, ki imajo le redko kaj opraviti s teoretično prefinjenostjo ali večjo napovedno močjo. Zdi se, da je bistvo argumenta vedno v naravi denarja. Ali je denar najbolje predstavljati kot fizično blago, dragoceno snov, ki se uporablja za lažjo izmenjavo, ali je denar videti bolje kot dobropis, knjigovodski način ali kroženje- v vsakem primeru je pomembna družbena ureditev? To je argument, ki se v določeni obliki dogaja že tisoče let.”

Ko Greaber ocenjuje Skidelskyjeve anlize v na področju ekonomije in v kontekstu tega različnih vlad v zadnjih 60-ih, 70-ih letih, zaključi, da obstoječa ekonomska teorija vedno bolj spominja na drvarnico, lopo, polno orodij. V tej zmedi ne najdemo uporabnih spoznanj, ampak je obstoječa disciplina zasnovana za reševanje težav še enega stoletja. Problem, kako določiti optimalno porazdelitev dela in virov, resursov za ustvarjanje visokih stopenj gospodarske rasti, ni enak probelmu, s katerim se danes soočamo.  Slednji sestoji iz tega, kako se spoprijeti s povečanjem tehnološke produktivnosti, zmanjšanjem realnega povpraševanja na trgu dela in aktualnim vprašanjem reševanja Zemlje. To zahteva drugačno znanost. Vsaka nova znanost bo morala črpati iz že nakopičenega znanja  področja feminizma, vedenjske ekonomije in psihologije. Intelektualno to ne bo enostavno, zaključi Greaber. Preboj skozi trdnjavo neoklasične ekonomije na vseh večjih institucijah, ni obetavna perspektiva. Bi lahko kakšen šok to spremenil? Ali zlom, podoben tistemu iz leta 2008?  Ali radikalen politični premik v svetovni vladi?  Globalni upor mladih?… In gotovo bo knjiga, kakršna je Skidelskyjeva, igrala odločilno vlogo.

David Greaber poučuje antropologijo na London School of Economics. V slovenščino je tudi prevedena njegova knjiga Dolg. Prvih 5.000 let dolžništva (Debt: The First 5000 Years, izšla pri založbi *cf).

Več lahko preberete na: https://www.nybooks.com/articles/2019/12/05/against-economics/

Foto: youtube

Na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je potekala mednarodna konferenca  “Brain Tumors: From Bench to Clinic«. Organizirana je bila v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2014-2020, v okviru projekta Interreg V-A Italija Slovenija »Nove terapije glioblastoma z uporabo čezmejne raziskovalne translacijske platforme« z akronimom TRANS-GLIOMA.

Razazpravljalci so osvetlili o trenutne izzive v diagnozi in zdravljenju možganskih tumorjev, kot tudi  najnovejše raziskovalne tehnologije. Predavali so mednarodno priznani raziskovalci in zdravniki, ki so aktivni na področju možganskih tumorjev. Obravnavane so bile različne tematike s področja zdravljenja možganskih tumorjev (kirurška odstranitev tumorja, klasifikacija na osnovi genetskega profila pacienta, vloga miRNA v gliomagenezi). Predstavljeni so bili  raziskovalni dosežki, pridobljeni z različnimi pristopi na genetski (RNA sekvenciranje) in proteinski ravni (proteini, protitelesa in nanotelesa) ter nova področja uporabnega raziskovanja kot so bio-označevalci v telesnih tekočinah.

Cilj projekta je tudi vzpostavitev skupne tumorske biobanke (GLIOBANKA), skupnih raziskav in vrednotenj novih biomarkerjev ter matičnih celic glioblastoma, ki bodo zagotovile bolj natančno tarčno zdravljenje, možnost personaliziranega pristopa k bolniku in skrb za večjo kvaliteto življenja.

Več informacij o projektu in konferenci s povzetki predavanj najdete na spletni strani: https://braintumorsfrombenchtoclinic.com/ter na FB strani https://www.facebook.com/TransGlioma/

Slovenska matica pripravlja v ponedeljek, 16. decembra ob 18. uri razpravni večer na temo Slovenščina med globalizacijo in konzervacijo. Poleti so namreč javnost razburili glasovi kulturnikov in uglednih institucij, da je slovenščina, naš materni jezik, ki nas je ustvaril in je temelj naše identitete, ogrožena, celo zavržena. Najhujši očitki so se zgrnili prav na univerzitetno in znanstvenoraziskovalno politiko, češ da višje vrednoti izražanje v angleščini. Zdi se, da je njihov krik osamljen in preslišan, saj kolesje globalizacije, v katero so vključeni mladi Slovenci med študijem in po njem, melje neizprosno dalje. Za uspeh znanosti je pomembna angleščina. V povezanosti študija v evropske tokove mladi govorijo angleško. V poslovnem svetu ni rasti brez angleščine. Kako lahko torej ohranimo  slovenščino? Kako naj jo gojimo in ji dajemo zagon za rast in razvoj? Kako mlade in stare prepričati, da ni Slovenije brez slovenščine in da ni identitete brez jezika? Kako naj kultura, znanost in gospodarstvo plujejo med čermi svetovnih tokov in ohranjajo dušo naroda? Kako naj prepričamo več kot milijon Slovenk in Slovencev, da njihov obstoj biva v branju in knjigah, ki jih niso vzeli v roke, niso prebrali, kaj šele kupili?

Odgovore na vprašanja bodo iskali gostje dr. prof. Vesna Mikolič, univerzitetna profesorica slovenščine in Vodja odseka za slovenski jezik pri Slovenski matici, dr. prof. Marko Stabej, vodja Komisije za jezikovno strategijo Univerze v Ljubljani, Nataša Detič, založnica in predsednica Društva slovenskih založnikov in dr. Iztok Seljak, direktor Hidrie Holdinga d.o.o. in prihodnji guverner Rotary Slovenija, v pogovoru z moderatorko Tanjo Tuma.

Raziskovalci na Massachusetts Institute of Technology (MIT) so razvili sondo, ki jo kirurg lahko previdno vodi skozi krvne žile vse do možganov, kjer naj bi odstranil anevrizmo. Zdajšnji način teh posegov sestoji iz vstopa tanke žice, sonde, v arterijo v dimljah, nato s pomočjo rentgenske slike s fluoroskopa kirurg ročno pelje sondo po telesu do možganov ter z manevrom odstrani blokado. Postopek zahteva visoko specializirane veščine, zato tudi ni dovolj usposobljenih kirurgov, ki bi zadostili potrebam. Če lahko akutno možgansko kap zdravimo v prvih 90-ih minutah, se lahko stopnja preživetja znatno poveča. In raziskovalci si prizadevajo, da bi oblikovali napravo, ki bi maksimalno omogočala v tem času opraviti učinkovit poseg. In novi robot, navajajo, naj bi bila nadgradnja obstoječih kirurških naprav. Obstoječe so navadno narejene iz kovinske zlitine, prevlečene s polimeri. Če se med postopkom zataknejo na tesnem mestu, lahko povzročijo trenje in poškodujejo žilo.

Nove naprave naj bi oblikovali iz magnetno aktiviranih materialov in hidrogela, biokompaktnim materialom, narejenim predvsem iz vode. Kirurška sonda, prevlečena s hidrogelom, bi tako ustvarila nemoteno gibanje brez trenja. Preiskusi, ki so jih opravili na ustreznih replikah, so bili zelo uspešni in obetavni. Tak način bi kirurgu omogočil nadzor nad postopkom s krmilno palico, ki bi bila tudi oddaljena od fluoroskpskega sevanja.

Res je sicer, da so nekatere raziskovalne skupine že eksperimetirale z mehkimi roboti za odpravo strdkov na srcu, a se je potrebno zavedati, da so možgani zahtevnejši organ in zahtevajo drugačen pristop.

Celoten članek najdete na tej povezavi:

https://www.smithsonianmag.com/smart-news/robotic-brain-worm-could-be-future-stroke-care-180973020/?utm_source=smithsoniandaily&utm_medium=email&utm_campaign=20190830-daily-responsive&spMailingID=40545258&spUserID=ODQyMTI2NTA3NTI4S0&spJobID=1582887423&spReportId=MTU4Mjg4NzQyMwS2

Foto: wikipedia

Laboratorij za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko (LMFE) deluje na področju izobraževanja, raziskav in razvoja v mikroelektroniki in elektronskih mikrosistemih. Njegovi začetki segajo v obdobje, ko se je slovensko podjetje Iskra odločilo podariti opremo za izdelavo bipolarnih tranzistorjev.  Ta oprema je vodila do prvih uspehov – razvoja tehnologije tankoplastnih integriranih vezij, ki so jih nato uporabljali v naprednejših oddelkih Iskre, kot so bili Iskra Elektrooptika (Fotona), Iskra Števci (Iskraemeco), Iskra Telekomunikacije in Iskra Avtoelektrika (Letrika, Mahle).

LMFE je v 50-ih letih delovanja na področju mikroelektronike razvil številne izdelke, zaradi katerih je postal znan ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. Pomembno sled so pustili v Silicijevi dolini, kjer so vodili združeno razvojno skupino raziskovalcev LMFE in ameriškega podjetja American Micro System. Tam so razvili prvi 8-bitni računalnik z oznako S2000 v ZDA in s slovensko oznako EMZ1001, ki je poleg mikroprocesorja vseboval še vse potrebne enote – pomnilnika ROM in RAM, vhodno/izhodne enote in generator ure. Razvili so tudi prvo integrirano vezje za telefonski aparat, katerega licenco so nato prodali v ZDA in na Japonsko ter prvo integrirano vezje v pametni kartici ameriške firme Sielox, ki jo je ustanovil znani slovenski izumitelj kalkulatorja HP35, France Rode.

Laboratorij je imel pomemben vpliv tudi na razvoj mikroelektronike v Sloveniji. Razvili in izdelali so namreč integrirana vezja za obrambno industrijo in integrirana vezja za slovensko inovativno industrijo. Na podlagi izumov načrtnih integriranih vezij so pomembno pripomogli tudi pri razvoju uspešnih visoko tehnoloških podjetij v Sloveniji, med katerimi danes najbolj izstopa podjetje RLS (Rotary Linear Systems). LMFE je z izumom najboljšega mikroelektronskega senzorja, ki deluje pri sobni temperaturi, posegel tudi na področje tehnologije terahercev. Ta tehnologija bo imela v prihodnosti pomemben vpliv na medicino, varnost in komunikacijo.

Foto: FE UL

Podnebna kriza, termin, ki naj bi ga začeli po mnenju strokovnjakov uporabljati namesto sintagme podnebne spremebe, že zelo v živo posega v naša življenje. Le zavedanje še ni doseglo tiste stopnje, ko bi problem prepoznali na sistemski ravni, ko bi se spreminjal tudi vrednostni sistem. Je nujno, da bo morala priti prisila od zunaj, ko se bo drastično spremenil današnji način življenja? V tem tonu so se pojavljala tudi opozorila ob nedavno končani podnebni konferenci Zduženih narodov v Madridu. Čeprav velike onesnaževalke ne vidijo potrebe po spremembah, so po maratonskih pogajanjih le dosegli kompromisni dogovor, da si bodo države prihodnje leto prizadevale za zaostritev podnebnih ciljev do leta 2030, odločanje o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma pa so prestavili za prihodnje leto. V kontekstu daljšega pogovora z dr. Matjažem Ličerjem, ki ima doktorat iz fizike in filozofije, ukvarja pa se s fizikalno oceanografijo na Morski biološki postaji (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), smo govorili predvsem o pospešenim zviševanjem morske gladine, ki bo nepovratno spremenila tudi del slovenke in širše Jadranske obale. Ličer med drugim pove, da  ob nadaljnem izpuščanju velikih količin toplogrednih plinov v ozračje, naj bi se blizu konca stoletja morska gladina zviševala s hitrostjo do dva centimetra na leto. V primerjavi z minulimi obdobji pa bi se glede na najnovejše podatke IPCC, do konca stoletja lahko zvišala tudi do meter.

In če se ozremo na slovensko obalo, bi se po Ličerjevih ocenah zvišanje gladine morja za zgolj 30 centimetrov, kar je spodnja mega optimističnih scenarijev zmanjševanja izpusta toplogrednih plinov, za 20 krat podaljšalo trajanje poplav v Piranu. Natančnejše izračune ponuja Ličer v besedilu na spletni strani NIB “Podnebne spremebe in naraščanje gladine morja.” Zanimive so ugotovitve, da se je dviganje gladine morja začelo šele v devetdesetih letih , kar je posledica globalnega segrevanja morske vode in globalne dinamike gladine, na katero vpliva tudi taljenje ledenikov.

Ličer, z obsežnim opusom znanja (med drugim tudi kot prevajalec Einsteina), v pogovoru ne ponuja zgolj podatkov, ki so sicer signifikantni, pač pa tudi kot filozof z zavidljivo elokvenco postavlja kruto realnost podnebne krize v širši, družbeni, ekonomski, razvojni in preživetveni kontekst.

Foto: NIB/Matjaž Ličer

Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja je tudi letos  pripravilo  tradicionalne t.i. Info dneve na temo evropskih raziskav in inovacij. Soorganizatorja dogodka sta bila Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Letošnji informativni dan so naslovili The Dawn of Horizon Europe: Europe’s New Research & Innovation Programme.  S predstavitvijo so želeli  seznaniti raziskovalce, podjetnike, inovatorje in vse druge zainteresirane, s prihodnjim programom Obzorje Evropa (Horizon Europe) ter se poglobiti v njegove ključne značilnosti in posebnosti. Govorniki iz Evropske komisije in Vlade Republike Slovenije so predstavili: programe Marie Sklodowska Curie, Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), Evropskega sveta za inovacije (EIC), prihodnje misije in raziskovalna partnerstva, vključno s posebnostmi ter drugimi vidiki Obzorja Evropa. Udeleženci so se nadrobneje seznanili s prioritetami, možnosti za raziskovalna partnerstva in širše izzive novega programa financiranja. Med glavnimi pobudniki in organizatorji posveta je bil dr. Draško Veselinovič, vodja Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju.  Dr. Veselinovič je predstavitev omenjene teme  imel posebej tudi za raziskovalce Kemijskega inštituta.

Ker je bil v minulih tednih na obisku v Sloveniji tudi predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (ERC)  Jean-Pierre Bourguignon, je dr. Veselinovič še posebej pojasnjeval tudi nekatere alineje povezane z delovanjem ERC. Morda manj znano je recimo, da mora institucija opolnomočiti raziskovalca, kjer raziskuje, da je vse, kar izhaja iz projekta, v lasti raziskovalca, vključno s pravicami intelektualne lastnine. ERC, pravi  Bourguignon, še posebej skrbi za mlade raziskovalce, saj je s sredstvi, ki jim jih dodeljujejo omogočena samostojnost in sposobnost razvoja lastnih idej. Tak način prinaša tudi pomembno strukturno spremembo vloge mladih raziskovalcev v institucijah.

Struktura Horizon Europe je podedovana iz prejšnjih okvirnih programov in ima tri stebre. Prvi steber, odlična znanost, ostaja večinoma nedotaknjen in je dejansko nekoliko razširjen. Drugi steber je bolj ali manj združitev drugih dveh stebrov programa Obzorje 2020 – industrijsko vodstvo in družbeni izzivi -, vendar predlaga zelo različne načine podpiranja raziskav. Tretji steber programa Horizon Europe, imenovan Odprta inovacija, je načrt za podporo inovacij na sistem od spodaj navzgor z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije, za kar je komisarka Moedas zgledovala po ERC.

Največja in najstarejša univerza v Sloveniji, ki praznuje stoletnico obstoja, v slovensko zakladnico znanja prispeva več kot polovico znanstvenih rezultatov. In v obletnici praznovanja so podelili najodličnejše raziskovalne dosežke. Rektor Univerze (UL) v Ljubljani prof. dr.Igor Papič je v luči stoletnice spomnil, da je bil že prvi rektor Univerze v Ljubljani, matematik dr. Josip Plemelj, močno predan raziskavam:»Z rešitvijo Riemann-Hilbertovega problema leta 1908 in drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike v začetku 20. stoletja. Ko je leta 1919 postal prvi mož novoustanovljene univerze, je zaradi svojega slovesa pritegnil domače in tuje izobražence ter znanstvenike. Raziskovalna dejavnost je tako od samega začetka vpeta v delovanje Univerze v Ljubljani.« Po številu raziskovalnih projektov se UL uvršča v sam vrh univerz in raziskovalnih organizacij iz novih držav članic Evropske unije (EU 13). Je tudi edina slovenska univerza s pridobljenimi projekti Evropskega raziskovalnega sveta.»… Čeprav je jasno, da je raziskovalno delo eden od temeljev za razvoj družbe in države, pa imamo ves čas občutek, da se država tega ne zaveda, kar izkazujejo finančna sredstva, ki jih namenja za raziskovanje. Kljub temu naša univerza krepi raziskave, saj dobro vemo, da lahko le z ustvarjanjem novega znanja študentom ponudimo tisto, česar ne morejo dobiti drugje.«

Osrednja govornica na predstavitvi je bila mlada raziskovalka na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani Janja Mirtič, prejemnica štipendije L’Oréal-Unescovega programa Za ženske v znanosti, namenjene obetavnim mladim slovenskim raziskovalkam na začetku kariere. Poudarila je…»Sama sem imela v času izobraževanja veliko srečo, da sem bila obkrožena s številnimi odličnimi in odločnimi ženskami – učiteljicami, profesoricami in mentoricami. Poudarila je tudi promocijo znanosti in znanstvenih dosežkov v splošni javnosti: »V času, ko vsi radi zategujejo pas stvarem, ki jih ne razumejo, je naša dolžnost, da sami izpostavimo pomembnost in pomen tega kar delamo.«

Izbrani najodličnejši raziskovalni dosežki UL v letu 2019:

Mehanizem prepoznave objektov s pomočjo zaznave polarizirane svetlob Biotehniška fakulteta UL, Andrej Meglič, Primož Pirih, Aleš Škorjanc, Marko Kreft, Gregor Belušič (BF UL), Marko Ilić (Univerza Sokendai na Japonskem), Martin F. Wehling (Air Force Research Laboratory (AFRL), ZDA)

 Viden prispevek k znanju o stalnem inoviranju Ekonomska fakulteta UL, Miha Škerlevaj (EF UL), Spencer Harrison (INSEAD), Arne Carlsen (BI Norwegian Business School)

Nov pristop k izboljšanju ločljivosti slikovnih podatkov z uporabo umetne inteligence Fakulteta za elektrotehniko UL, Vitomir Štruc, Klemen Grm (FE UL), Walter Scheirer (Univerza Notre Dame, ZDA)

Pomemben korak k bolj učinkoviti imunoterapiji pri alergiji na čebelji strup Fakulteta za farmacijo UL, Abida Zahirović, Borut Štrukelj, Mojca Lunder (FFa UL), Ana Koren, Peter Kopač, Peter Korošec (Univerzitetna bolnišnica Golnik)

Voda je kletkasta tekočina, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Tomaž Urbič (FKKT UL), Ken A. Dill (State University of New York at Stony Brook)

Izdelava novega filozofskega pojma “disparitete”, Filozofska fakulteta UL, Slavoj Žižek Krečič

 Revolucionarni dosežek na področju samoobravnave krvnega sladkorja Medicinska fakulteta UL, Tadej Battelino, Klemen Dovč

Razvoj postopka izdelave prve trajnostne negorljive tekstilije iz poliamida 6 Naravoslovnotehniška fakulteta UL, Jelena Vasiljević, Barbara Simončič, Andrej Demšar, Barbara Golja, Mirjam Leskovšek, Vili Bukošek (NTF UL), Marija Čolović, Ivan Jerman, Matic Šobak (Kemijski inštitut)

Tudi iz egoizma se razvijejo pozitivne okoljske vrednote

Pedagoška fakulteta UL, Gregor Torkar, Urša Krašovec (PF UL), Franz X. Bogner (Univerza Bayreuthu)

Membranske nanostrukture so pomemben dejavnik pri interakciji celic z okolico

Zdravstvena fakulteta UL, Miha Fošnarič, Veronika Kralj-Iglič (ZF UL), Aleš Iglič in Samo Penič (Fakulteta za elektrotehniko UL), Brian R. Graziano, Jason P. Town, Tamas L. Nagy, Nir Gov, Alba Diz-Muñoz in Orion D. Weiner (sodelavci iz tujine)

Foto: Foto Studio Nora

V okviru 100 obletnice Univerze v Ljublljani prireja Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju SBRA, srečanje v prostorih KBC, 15. januarja 2020, na Grand Place v Bruslju. Bolj izpostavljena gosta bosta gotovo rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič in Marya Gabriel evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade. Osrednja tema pa bo gotovo razprava za okroglo mizo, ki jo bo vodil predsednik SBRA dr. Draško Veselinovič. Razpravljalci bodo predstavniki univerz, raziskovalnih inštitutov , podjetij in Evropske komisije. Govor bo predvsem o sodelovanju in organozaciji raziskovanja med univerzo, inštituti in industrijo.

Prijavnico in več informacij najdete tukaj: https://www.sbra.be/en/content/100th-anniversary-university-ljubljana

Ekonomska fakulteta(EFUL) bo v četrtek, 9. januarja 2020 ob 17. uri gostila svetovno priznanega ekonomista Branka Milanovića, kjer bo predstavil svojo zadnjo knjigo “Capitalism, Alone“. V njej avtor pojasnjuje učinkovitost kapitalizma kot ekonomskega sistema po svetu, danes pa govori o njegovih  različne variante.  Ta kapitalizem  s svojo moralno oceno, da je pomemben samo materialni rezultat, le-tega porazdeljuje samo v skladu z lastniškimi pristojnostmi. In ker ni ustrezno reguliran z ekonomskimi in socialnimi politikami, vse skupaj vodi v neenako in nepravično družbo.  Milanović tudi predlaga nekatere rešitve, kako kapitalizem narediti bolj pravičen in manj neenak.

Po koncu predstavitve  pripravljajo še omizje na temo prihodnosti kapitalizma in njegove regulacije,  v razpravi pa bodo sodelovali avtor dela Branko Milanović (CUNY), Janez Škrabec (Riko), Tamara Pavasović Trošt (EF) in Jože P. Damijan (EF), pogovor bo usmerjal Marcel Štefančič jr.

Foto: amazon

Znanstvena sveta Instituta »Jožef  Stefan« in Kemijskega inštituta sta po večkratnih izčrpnih razpravah  pripravila skupno izjavo za javnost z namenom, da opozorita na  uničujoče posledice sprememb, ki so nastale mimo konsenza. Obe instituciji pozivata vlado, da sporna določila umakne in Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ponovno povrne v stanje, ki je že dobilo konsenz.

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti so različne vlade pripravljale že vrsto let. Ker je obstoječa zakonodaja na tem področju močno zastarela, je novi zakon, ki naj bi uredil vlogo raziskovalne dejavnosti v državi, nujno potreben. Naj spomnimo, da je Slovenija na samem evropskem repu po vlaganjih v raziskave in razvoj. Posledica tega je pomanjkanje novih odkritij, inovacij in ustreznih kadrov. Zato padamo na lestvicah inovativnosti držav, imamo počasno rast dodane vrednosti v primerjavi s konkurenčnimi evropskimi državami, plače v mnogih sektorjih stagnirajo, talenti pa uhajajo v tujino.

Novi zakon, ki ga vlada namerava poslati v Državni zbor, je izvrstna priložnost, da se zagotovijo ustrezni pogoji za avtonomno delovanje javnih raziskovalnih organizacij, in da se javni raziskovalni prostor uredi po zgledu drugih evropskih držav. Zadnji predlog zakona je bil pred javno razpravo  deležen  precejšnje konsenzualne podpore. Bil je tudi že v javni razpravi in obravnavan na Svetu za znanost in tehnologijo. V njem so pomembna določila, ki opredeljujejo sistematično rast sredstev in urejanje plač, ter zagotavljajo konkurenčnost in zavirajo odliv možganov.

Žal pa so se po končani javni razpravi v zadnjem koraku v zakon prikradle spremembe, ki nimajo širše podpore v raziskovalni skupnosti. Te spremembe resno ogrožajo sprejetje zakona in utegnejo  povzročiti dolgoročno in nepopravljivo škodo v slovenskem raziskovalnem okolju.

Gre predvsem za dve določbi:

1. Podržavljanje premoženja javnih zavodov in s tem prenos upravljanja iz rok stroke na državne uradnike po vzoru UKC,
2. Prisilno predčasno upokojevanje uglednih znanstvenikov.

Znanstvena sveta Instituta »Jožef  Stefan« in Kemijskega inštituta sta po večkratnih izčrpnih razpravah  pripravila skupno izjavo za javnost z namenom, da opozorita na  uničujoče posledice sprememb, ki so nastale mimo konsenza, ter pozivata vlado, da sporna določila umakne in zakon ponovno povrne v stanje, ki je že dobilo konsenz. Menita, da ima zdaj vlada izvrstno priložnost, da prisluhne znanstveni sferi in raziskovalnim inštitutom, ki prispevajo pomemben delež znanstvenih odkritij v Sloveniji. Izčrpni komentarji Znanstvenih svetov Instituta »Jožef  Stefan« in Kemijskega inštituta so zapisani v spremljajočem dopisu, poslanem Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Foto: IJS

Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o razvoju in uporabi selektivnih »molekulskih sponk« za uravnavanje delovanja človeških celic. S tem lahko pomembno izboljšajo uravnavanje delovanja človeških celic, kar bo uporabno tako za raziskave kot za celično zdravljenje. Raziskava, ki je bila v celoti izvedena na Kemijskem inštitutu, je bila objavljena v ugledni reviji Nature Chemical Biology.

Prikaz uporabe peptidnih CC modulov za usmerjanje lokacije različnih fluorescenčnih proteinov v človeški celični liniji bodisi v citosol (rumeno), jedro (modro) ali plazemsko membrano (rdeče). Preko vezave signala za lokalizacijo v celično jedro lahko sprožimo močno aktivacijo prepisovanja gena.

Celice so zelo zapleteni sistemi katerih delovanja v precejšnji meri še ne razumemo. Po drugi strani pa celice že uporabljamo za proizvodnjo različnih spojin ter kot pametna zdravila. Za uravnavanje delovanja celic moramo imeti na razpolago molekulska orodja, ki so precizna in učinkovita. Raziskovalci Kemijskega inštituta so uspeli razviti selektivne »molekulske sponke« za uravnavanje delovanja človeških celic. S kombinacijo peptidov, ki se močno vežejo samo na ustrezen par, ne pa na druge molekule, so uspeli doseči doslej najmočnejše povečanje prepisovanja izbranih genov v človeških celicah. Pokazali so, da lahko s temi sponkami istočasno usmerijo molekule v več želenih predelov celic istočasno. S tem pristopom lahko bistveno izboljšajo možnost uravnavanja delovanja celic s svetlobo ali s kemijskimi spojinami, kar bo zelo uporabno za terapevtske namene. Gradniki, ki so jih uporabili, so obvite vijačnice, ki jih sicer uporabljajo za tvorbo proteinskih kletk v okviru ERC projekta za uveljavljene raziskovalce, ki ga vodi prof. dr. Roman Jerala. Raziskava, ki je bila v celoti izvedena na Kemijskem inštitutu, je bila objavljena v reviji Nature Chemical Biology v članku z naslovom A tunable orthogonal coiled-coil interaction toolbox for engineering mammalian cells. Prva avtorica omenjenega članka je  dr. Tina Lebar, ki je sedaj na podoktorskem usposabljanju na univerzi Harvard, soavtorji pa so dr. Duško Lainšček, Estera Merljak, Jana Aupič in prof. dr. Roman Jerala  z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta.

Članek je dostopen na: https://www.nature.com/articles/s41589-019-0443-y

Foto: KI

V sklopu “Kolokvijev na IJS” bo v torek, 14. januarja 2019, ob 13. uri v Veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan« predaval prof. dr. Geoffrey W. Grime (University of Surrey).

L. 2020 mineva štirideset let od prve objave slik, dobljenih z analizo z ionskim žarkom s prostorsko ločljivostjo 1 mikrometra. Ta metoda izkorišča reakcijske produkte, ki jih oddajajo vzorci po obsevanju z žarkom ionov z energijo nekaj megaelektronvoltov iz ionskega pospeševalnika. Ti produkti sestojijo iz svetlobe in rengtenskih žarkov, ki jih oddajajo elektroni atomov, nato iz delcev in žarkov gama, ki jih izsevajo vzbujena jedra, ter naprej in nazaj sipanih delcev iz žarka samega. Iz reakcijskih produktov lahko razberemo koncentracije elementov v vzorcu z visoko občutljivostjo, specifičnostjo in natančnostjo. V mnogih primerih lahko določimo tudi globinski profil ter strukturne in kemijske podatke. V poznih sedemdesetih je skupina v Oxfordu razvila metodo za fokusiranje visokoenergijskih ionskih žarkov na premer 1 mikrometra, s čimer smo dobili prvo jedrsko mikrosondo za slikanje. Danes je ta metoda na voljo v laboratorijih po vsem svetu in jo uporabljajo na različnih področjih od arheologije do zoologije. V predavanju bodo orisali ozadje in zgodovino jedrske mikrosonde in opisali nedavna projekta, ki so ju izpeljali na Univerzi v Surreyju in ki izpostavljata širok spekter uporabnosti jedrske mikrosonde: rekonstrukcijo izgubljene slike na zbledelem vitražu in identifikacijo kovinskih atomov v proteinih.

Predavanje bo v angleščini.

Foto: surrey.ac.uk

Prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta, je uspel pridobiti nov projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) z imenom CCEdit za razvoj uporabe izboljšanega sistema CRISPR za izbijanje genov v genomu.

Gre za ERC Proof of Concept (PoC) grant, ki ga Evropski raziskovalni svet podeljuje z namenom financiranja začetnih faz prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v uporabo. S pomočjo ERC PoC projekta, ki ga lahko pridobijo le raziskovalci, ki že imajo ERC raziskovalni projekt, je prenos znanstvenih dognanj v elemente s tržno ali družbeno vrednostjo veliko lažji. Znanstveniki lahko namreč s sredstvi projekta financirajo razvoj, patentno zaščito, analizo trga, povezavo s potencialnimi partnerji in začetne stopnje komercializacije oz. prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v širšo uporabo.

Novo pridobljeni projekt CCEdit izvira iz rezultatov tekočega ERC projekta MaCChines za uveljavljene raziskovalce (ERC Advanced Grant), ki ga je skupina prof. dr. Jerale začela izvajati leta 2018. V lanskem letu je skupina s Kemijskega inštituta ob pomembnem prispevku dr. Duška Lainščka vložila patentno prijavo za izboljšavo metode CRISPR, ki predstavlja enega najpomembnejših tehnoloških prebojev na področju ved o življenju v zadnjih letih. V projektu načrtujejo razvoj tehnologije in demonstracijo za zdravljenje in biotehnološko uporabo za rastline, mikroorganizme in sesalske celice. Projekt bo potekal 12-18 mesecev in v njem bodo sodelovali tudi Tomaž Bizjak, strokovnjak za prenos tehnologije s Kemijskega inštituta ter zunanji strokovnjaki povezani z Univerzo Oxford in Univerzo Cambridge. S povezavo s takšnimi visokotehnološkimi podjetniškimi središči lahko projekt doseže večji komercialni potencial in boljše možnosti za preboj na svetovni trg. Kakovost raziskav v Sloveniji je že prepoznana kot globalno konkurenčna, zdaj pa potrebujemo korak naprej, da dosežejo družbo. Tako ima izjemen družbeni in ekonomski potencial področje celičnih in genskih terapij, ki je med najhitreje rastočimi področji v medicini, saj omogoča nove pristope k zdravljenju obolenj kot je rak. Takšne novosti odpirajo družbene in regulatorne izzive, kot je zagotovljena varnost, dostopnost do zdravljenja in njihov nadaljnji razvoj. S tem projektom želimo torej v Slovenijo pripeljati tudi nove poglede in vzpostavitev povezav, ki bodo prispevala k razvoju domače ekonomije novih terapij.

Gre za prvi projekt ERC PoC na Kemijskem inštitutu, kjer so sicer doslej pridobili že tri prestižne ERC raziskovalne projekte, ter prvi projekt te vrste s področja ved o življenju v Sloveniji. Da je pridobitev ERC PoC projekta pomemben dosežek, pove da je bilo od 238 prijav odobrenih manj kot tretjina, medtem ko je uspešnost za ERC projekte, ki so pogoj za kandidiranje za ERC PoC projekt okrog 12%. Uspeh je tako nov dokaz, da so temeljne znanstvene raziskave lahko še kako uporabne in lahko vodijo do prenosa znanstvenih dognanj v prakso.

Informacije o rezultatih razpisa: https://erc.europa.eu/news/PoC-recipients-2019-third-round

Foto: KI

Svetovno poznani srbsko-ameriški ekonomist Branko Milanović v svojem članku zanika pisanje mnogih avtorjev, ki so se zadnje čase oglašali na temo “krize kapitalizma”. Te trditve primerja z literaturo izpred kakšnih desetih let, ko so v ospredje postavljali sintagmo “konec zgodovine”.

Milanović pravi, da obstoječa dejstva ne kažejo na krizo ampak na njegovo največjo moč doslej.  Kapitalizem je danes ustvaril nove trge, jih komodificiral, dal pomen stvarem, ki v zgodovini niso bili nikoli predmet transakcije. Obstoj novih trgov po svetu sta  omogočili globalizacija in tehnološka revolucija. Družbeni pomen novih trgov je gotovo ta, da ustvarjajo nov kapital in dajejo uporabno vrednost stvarem, ki prej niso imele cene. In taka ekspanzija kapitalizma se razlikuje od širitve v Evropi v 18. in 19. stoletju, o čemer sta govorila Adam Smith in Karl Marx. In če se je kapitalizem tako močno na tak način razširil, zakaj govoriti o njegovi krizi? Problem je v neenakomerni porazdelitve dobičkov zaradi globalizacije, rezultat pa je tak, kot je bil pri globalizaciji 19. stoletja, ko so si dobičke v glavnem prilastili Evropejci.

Obstaja pa še drug problem. Novodobni kapitalizem je spremenil politiko v poslovno dejavnost. Doslej le-ta namreč ni bila obravnavana kot področje tržnih transakcij. In politika je s tem postala bolj pokvarjena, ta vrsta komodifikacije pa je ustvarila širok cinizem in nezadovoljstvo z večinsko  politiko in politki. In ker je postal kapitalizem preveč močan, bo nadaljeval z osvajanjem  še drugih področij. Zato, pravi Milanović, bi ga bilo potrebno bolje nadzorovati in negovo “polje delovanja” zmanjšati na območja, ki jih je imel nekoč.

Branko Milanović je srbsko-ameriški ekonomist, strokovnjak za razvoj in neenakost.  Je gostujoči  profesor na Graduate Centru  univerze v New Yorku (CUNY) in pridruženi višji član meddržavnega podatkovnega središča v Luksemburgu (LIS), skupnost raziskovalcev in oblikovalcev politike. Pred tem je bil vodilni ekonomist v raziskovalnem oddelku Svetovne banke.

Celoten članek je dosegljiv na: https://glineq.blogspot.com/2019/10/why-it-is-not-crisis-of-capitalism.html

Foto: EF