Quantcast
Channel: Tromba
Viewing all 1315 articles
Browse latest View live

dr. Rastko Sknepnek: Vzorci gub na aktivnih viskoelastičnih tankih plasteh

$
0
0

InProf. dr. Rastko Sknepnek z Univerze v Dundeeju na Škotskem bo v četrtek, 16. januarja, ob 13. uri, predaval na Institutu »Jožef Stefan«. 

V svojem prispevku bo pokazal, da se v viskoelastičnih tankih plasteh, ki jih iz ravnovesja spravlja aktivno strukturno preoblikovanje, pojavi bogata paleta oblik, ki nastanejo zaradi tekmovanja med viskozno relaksacijo in aktivnostjo. V režimu, kjer so aktivni procesi hitrejši od viskoelastične relaksacije, se gube, ki nastanejo zaradi preoblikovanja, ne morejo relaksirati v konfiguracijo, ki minimizira elastično energijo, tako da je plast inherentno v neravnovesnem stanju. Ta neravnovesni režim posebej zanimiv v biološkem kontekstu, saj omogoča, da se v sistemu pojavijo morfologije, ki jih le z adiabatno evolucijo konfiguracij z minimalno elastično enegijo ne moremo doseči. V predavanju bo aktivnost vpeljal s formalizmom razvijajoče se ciljne metrike in predstavil raznolikost nagubanih morfologij, za katere je odgovorna neravnovesna dinamika.

Predavanje bo v angleščini.

Foto: University of Dundee


Branko Milanović na Ekonomski fakulteti UL

$
0
0

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (EF UL) je gostila svetovno priznanega ekonomista Branka Milanovića ob predstavitvi njegove najnovejše knjige “Capitalism, Alone”. Avtor je v svetu poznan kot pionir raziskovanja neenakosti. S tem raziskovanjem je začel že v času, ko tema še ni bila v središču pozornosti ekonomije in drugih družbenih ved. Zaslovel je predvsem z grafom, s tako imenovano krivuljo slona (o tem smo na našem portalu že pisali), kar mu je tudi prineslo svetovno slavo.

Milanović je v ekonomiji izvirno opredelil tematike povezane s pojmi kapitalizem, socializem, komunizem, marsksizem, kar je pripomoglo k odstranjevanju zmede, ki je vladala na tem področju.

Kapitalizem, ocenjuje avtor, je in bo še nekaj časa edini obstoječi sistem. A je postal tudi edini, ker je prinesel velike uspehe, koristi pa samo nekaterim. Posledično je prišlo do velike ekonomske in socialne polarizacije, kr vse bolj oblikuje nemirni današnji svet. Avtor razvršča sodobni kapitalizem v dva glavna načina, in sicer liberalni meritokratski kapitalizem in politični kapitalizem, ki ga prakticirata ZDA in Kitajska. Obe varianti Milanović temeljito analizira. Njegova stališča in mnenja so podkrepljena z vsebinskimi dejstvi, kar posledično onemogoča kakršno koli pristranskost.

Zapopadek razmer, ki jih analizira Milanović, je zaobjel Jože P. Damijan, ki je tudi najbolj zaslužen za obisk uglednega ekonomista, je v oceni strnil takole: “Kot kažejo zadnje raziskave, ti negativni učinki ekonomske in socialne polarizacije v družbi danes kulminirajo tudi v politični polarizaciji. Volilno telo se v obupu ozira po rešiteljih. Ti se najdejo v obliki desničarskih populistov. Trump je rezultat ameriškega korporativnega pohlepa in izvoza globalizacije ter kasnejših povratnih učinkov.

Te polarizacije ni mogoče rešiti brez delnega ekonomskega nacionalizma, predvsem pa z zagotovitvijo stabilne gospodarske rasti in kvalitetnih, dobro plačanih delovnih mest.”

Novi Na-ion akumulatorji za pospešitev evropske energetske tranzicije

$
0
0

Kemijski inštitut je pridobil nov evropski projekt NAIMA, v katerem bo kot partner sodeloval pri razvoju novih Na-ion akumulatorjev. Namen evropskega projekta NAIMA je razvoj nove generacije visoko konkurenčnih in varnih Na-ion akumulatorjev za trenutne in bodoče sisteme za shranjevanje električne energije, s podporo ključnih akterjev evropske baterijske vrednostne verige.

Projekt NAIMA (“Na Ion materials as essential components to manufacture robust battery cells for non-automotive applications”), financiran s strani Evropske unije, se je začel izvajati pretekli mesec v Amiensu v Franciji. Evropska komisija je v okviru programa Horizon2020 projektu namenila 8 M€ denarne podpore. Projekt se je začel 1. decembra 2019 in bo trajal 36 mesecev.

Projekt NAIMA bo demonstriral, da sta novi generaciji visoko konkurenčnih in varnih Na-ion akumulatorjev – razvitih in testiranih tekom projekta – med najbolj robustnimi in stroškovno učinkovitimi alternativami za zamenjavo trenutnih in bodočih tehnologij ter sistemov za shranjevanje energije na osnovi litija, ki jih trenutno obvladuje industrija v Aziji. Tehnologija Na-ion akumulatorjev je že podprta s strani evropske baterijske vrednostne verige (industrijski partnerji konzorcija), ki namenja izdatna sredstva v proizvodnjo vseh komponent akumulatorja in ohranjanje lastništva ter industrijsko moč evropskih držav.

Prototip akumulatorja

NAIMA povezuje močan in komplementarni konzorcij, ki vključuje 15 partnerjev iz osmih evropskih držav (Francija, Nemčija, Švedska, Bolgarija, Španija, Nizozemska, Slovenija in Belgija), od tega: 5 raziskovalnih organizacij (CNRS, CEA, Kemijski Inštitut, IHE, VITO), 6 malih in srednje velikih podjetij (TIAMAT, BIOKOL, IEIT, GOLDLINE, ACC, ZABALA, IC) in 4 velika podjetja (EDF, GESTAMP, SOLVAY, UMICORE). Dobro uravnoteženi in interdisciplinarni profili sodelujočih partnerjev zadovoljivo pokrivajo celotno akumulatorsko vrednostno verigo. Poleg tega bo v razvoj in delovanje projekta vključen mednarodni posvetovalni odbor, ki bo zagotovil, da bodo razviti primeri postali realni poslovni modeli.

Projekt sicer vodi francosko podjetje TIAMAT, ki je specializirano v oblikovanju, razvoju in proizvodnji Na-ion akumulatorjev z namenom razvoja materialov, ki so sposobni hitrega polnjenja in visokih tokov praznjenja za uporabo v stacionarnih sistemih za shranjevanje energije ter sistemov za shranjevanje energije v mobilnosti. Na Kemijskem Inštitutu bodo na Odseku za kemijo materialov (D10) v laboratoriju Moderni baterijski sistemi pod vodstvom prof. dr. Roberta Dominka in dr. Alena Vižintina razvijali nove ogljikove materiale na večji skali za uporabo v prototipnih anodah Na-ion akumulatorjev. V okviru projekta se bo testiralo 6 prototipov Na-ion akumulatorjev v treh poslovnih scenarijih. Ti scenariji bodo ponudili konkretne dokaze o konkurenčnosti tehnologije v treh realnih okoljih (obnovljivi proizvodnji – EDF/Francija, industriji – GESTAMP/Španija in gospodinjstvih – GOLDLINE/Bolgarija).

Končni uporabniki (EDF, GESTAMP, GOLDLINE) bodo kot tehnološki revizorji preučevali možnosti, kako postati potencialen kupec Na-ion tehnologije v njihovih poslovnih sistemih. Zagotovili bodo koncept trajnostnega razvoja z definicijo aplikacij za tako imenovano “drugo življenjsko dobo” in izpolnjevanjem visoke učinkovitosti recikliranja (>50 utežnih %). Ta pristop bo podkrepljen z razvojem produktno integrirane metodologije, ki bo sposobna združiti tehnične, okoljske in socialne aspekte v oceno življenjskega cikla (LCA) in oceno stroškov cikla (LCC).

Projekt NAIMA je odlična priložnost za nadaljnji razvoj poglobljenih, temeljnih in praktičnih znanj Na-ion tehnologije. S tem se lahko oceni njihov potencial v realnih sistemih in približa njihovo uporabo v komercialne namene. Zmožnost dobave skoraj vseh materialov za Na-ion akumulatorje znotraj meja evropskega kontinenta odraža strategijo in odločnost Evropske komisije in pomaga pri znižanju tveganj poglavitnih izzivov, povezanih z vrednostno verigo Li-ion akumulatorjev.

 

Foto: KI

“Novinarji papagaji”

$
0
0

Za marsikoga je pozornosti vredna ocena urednika Garyja Youngea v Guardianu, da imajo novinarji v 21. stoletju nov fetiš, fetiš citiranja. To utemeljuje na dejstvih, ko  opaža, kako sodobni novinarji pri svojem poročanju preprosto citirajo ugledne govorce, namesto da bi kritično pristopili k analizi povedanega. Zanje je zgolj izjava politika vest. In taki citati se potem razširijo po družbenih omrežjih. Se je današnje novinarstvo osredinilo zgolj na zbiranje izjav, brez preverjanja, raziskovanja širšega konteksta in pojasnjevanja? Nesposobnost razlikovanja moči uvida in moči položaja z analitičnim pristopom, zreducira nekatere novinarje na apologete politčne mašinerije. Ta svoja opažanja Younge utemeljuje na opažanjih nedavnih dogajanj v Veliki Britaniji pred nekaj meseci in nekaterimi drugimi svetovnimi dogodki. Mnoge posledice nenenakosti, ki so očitne tudi na primru političnega razreda, se reproducirajo tudi na medijskem polju, na  novinarjih, ki so zadolženi, da oblikujejo pomembno stvar, ki jo je Gramsci opisoval kot obliko “zdravega razuma”. Kot primer Younge navaja podatek, da več diplomantov iz Oxforda in Cambridgea piše kolumne kot pa sedi v parlamentu. In ta skupina v bistvu določa, kdo in kaj je v bistvu pomembno. Kdor se znajde izven njihovega kroga, izven njihovih monad, o njih poročajo na način, ki je bližji antropologiji kot novinarstvu.

Take stvari, pravi Younge, so posledica kronične odsotnosti vedoželjnosti in pogubnega cinizma pred novimi izzivi in hkrati prepričanj, da se mora verjeti predstavnikom establišmenta. Legitimnost in kredibilnost pa sta v globoki krizi. Glede na to, da narašča število napadov na novinarje in to v času, ko je ta poklic pogosto tarča avtoritarnih režimov, moramo medije in njihove novinarje braniti pred despoti in populisti. V času rastoče neenakosti in odsotnosti zaupanja, smo hrabri in trdni takrat, ko uglednika izzivamo, analiziramo njegovo početje, namesto da delamo v njegovo korist.

Celoten članek najdete na: https://www.theguardian.com/commentisfree/2019/oct/25/deference-powerful-media

Foto: wikipedia

 

Protonska terapija za boljše zdravljenje raka

$
0
0

 Na Institutu Jožef Stefan (IJS) pripravljajo v četrtek, 23. januarja ob 10. uri, predstavitev protonske terapije za zdravljenje raka. Ta način kot vir sevanja uporablja protone. Njeni poglavitni prednosti pred konvencionalnim obsevanjem sta nižja toksičnost in nekoliko večja biološka učinkovitost. Zato se še posebej pogosto uporablja za zdravljenje otrok. V zadnjih letih je tehnološki razvoj sprožil v svetu velik razmah tovrstnega načina zdravljenja raka.

Slovenija ima ambicijo vzpostaviti nacionalni center za protonsko terapijo, v fazi priprav pa išče možne rešitve in partnerje za izvedbo tega finančno in infrastrukturno zahtevnega projekta. V sodelovanju s  predstavniki regionalne pobude SEEIIST in nacionalne pobude SIPTC,  Institut »Jožef Stefan« in Inženirska akademija Slovenije pripravljata omenjeno srečanje.

Mednarodni inštitut za trajnostne tehnologije v JV Evropi (SEEIIST – South East European International Institute for Sustainable Technologies) je pobuda držav jugovzhodne Evrope, namenjena izgradnjo infrastrukture za potrebe znanstveno-raziskovalnega dela in za zdravljenje bolnikov z rakom s protonsko oz. ionsko terapijo. Usmerjevalni odbor SEEIIST vodi ministrica za znanost Črne Gore dr. Sanja Damjanović.

Slovenski center za protonsko terapijo (SIPTC) je nacionalni projekt za vzpostavitev slovenskega protonskega centra za zdravljenje raka z regionalno dimenzijo, ki bi deloval v okviru Onkološkega inštituta Ljubljana. Projekt je primarno usmerjen v zdravljenje bolnikov z rakom in z njim povezano klinično in predklinično raziskovanje na področju onkologije in medicinske fizike.

 Za fizike Instituta »Jožef Stefan« predstavlja protonska terapija velik tehnološki in raziskovalni izziv: tehnologija, ki je bila razvita za raziskovanje osnovnih delcev, je uporabna tudi za določanje lege in oblike protonskega curka, modeli jedrskih reakcij razvitih za spremljanje varnega delovanja jedrskih elektrarn napovedujejo tudi obnašanje protonskih in ionskih curkov, optika za usmerjanje raziskovalni in terapevtskih ionskih curkov pa delita mnogo kompleksnosti. Protonski center v Sloveniji bi poleg izboljšanja možnosti zdravljenja raka bistveno prispeval tudi k razvoju povsem znanstvenih metod, od raziskovanja arheološke in umetniške dediščine do boljše razgradnje jedrskega goriva.

O pomenu vzpostavitve tako pomembnega centra bodo govorili Sanja Damjanović, ministrica za znanost Črne gore, dr. Herwig Schooper iz CERNa, dr. Primož Strojan z Onkološkega inštituta Ljubljana, dr. Andrej Studen z IJS, dr. Mark Pleško, direktor Cosylaba.

Foto: cosylab

Dnevi komuniciranja ARRS

$
0
0

 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) pripravlja tudi letos  Dneve komuniciranja znanosti. Tri-dnevni sklop dogodkov, posvečenih ozaveščanju o pomenu in pridobivanju veščin s področja komuniciranja znanosti bo potekal med 22. in 24. januarjem 2020.  Osrednji gost bo Fabio Turone, predsednik Evropske zveze znanstvenih novinarjev.

V petek, 24. januarja 2020  od 10. do 13. ure bo potekala strokovna delavnica za urednike in novinarje, ki jo bo vodil Fabio Turone,  v City Hotelu, Dalmatinova 15 v Ljubljani   Namenjena bo vsem urednikom in novinarjem, ki se pri svojem novinarskem delu srečujejo z medijskim pokrivanjem področij znanosti, zdravja, okolja in tehnologije. Delavnica bo potekala v angleškem jeziku.

V četrtek, 23. januarja 2020 ob 17. uri v Cekinovem gradu pa bo imel Fabio Turone pogovor, kamor so vabljeni najvišji predstavniki znantsveno-raziskovalne skupnosti.

  

Fabio Turone je znanstveni novinar in ustanovitelj  Centra za etiko v znanosti in novinarstvo (Center for Ethics in Science and Journalism) ter predsednik strokovnega združenja Znanstvenih novinarjev Italije (Science Writers in Italy). Združenje je bilo ustanovljeno leta 2009 z namenom spodbujanja in komuniciranja relevantnih informacij in novosti iz področja znanosti in tehnologije. Združenje je v Italiji  postalo referenca za vse strokovnjake, ki jih zanima spodbujanje pisanja o znanosti, sodelovanje z mediji ali širšo javnostjo ter razprave znotraj strokovne skupnosti in z znanstveno skupnostjo – na nacionalni in mednarodni ravni. Fabio Turone je od leta 2019 tudi predsednik Evropske zveze za znanstveno novinarstvo (European Federation for Science Journalism), ki povezuje tovrstna združenja znanstvenih novinarjev iz Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Norveške, Švice, Nizozemske in Združenega kraljestva. V letih 2016/17 je bil znanstveni sodelavec programa Knight Science Journalism na Massachusetts Institute of Technology v Bostonu. Je tudi partner in direktor Agencije Zoe, Milano.

dr. Nicola Spaldin: Od materialov do kozmologije: Raziskovati zgodnje vesolje z mikroskopom

$
0
0

Prof. dr. Nicola Spaldin (ETH Zurich, Švica) bo imela v okviru Kolokvijev Intituta Jožef Stefan v sredo, 29. januarja 2019, ob 13. uri, predavanje z naslovom  Od materialov do kozmologije: Raziskovati zgodnje vesolje z mikroskopom.

Razkrivanje obnašanja zgodnjega vesolja kmalu po Velikem poku je vznemirljivo temeljno vprašanje, ki je izjemno zahtevno zaradi nepremostljivih težav, povezanih s rekonstrukcijo Velikega poka v laboratoriju. Ena od poti do odgovora – ki leži na križišču kozmologije in vede o materialih – se opira na laboratorijske materiale, s katerimi bi preskusili zakone nastanka defektov v zgodnjem vesolju, kakršne so kozmične strune. V predavanju bomo pokazali, da je heksagonalni itrijev manganit – priljubljeni multiferoični material, v katerem koeksistirajo magnetni, feroelektrični in struktrurni fazni prehodi – generira kristalografski ekvivalent kozmičnih strun. Opisali bomo, kako je mogoče s preprosto rešitvijo Schrödingerjeve enačbe za itrijev manganit identificirati in izmeriti pomembne značilnosti obnašanja tega materiala, ter predstavili eksperimentalne rezultate, ki so izgleda prva nedvoumna demonstracija pričakovanih kozmoloških skalirnih zakonov v dejanskem materialu. Zaključili bomo s prošnjo za pomoč pri slikanju multiferoičnih “kozmičnih strun” in predstavili nekaj zelo nedavnih podatkov, ki nakazujejo, da so stvari manj nedvoumne, kot se zdi.

Predavanje bo v angleščini.

 

Foto: wikipedia

 

Fabio Turone na Dnevih ARRS

$
0
0

Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je ob Dnevih komuniciranja znanosti gostila kot osrednjega predavatelja Fabia Turoneja, člana upravnega odbora Evropske zveze znanstvenih novinarjev. Omenjeni dnevi so že tradicionalni dogodek ARRS, pripravljajo pa jih z namenom spodbujanja kakovostnega medijskega pokrivanja znanosti in tehnologije, ozaveščanja pomena te dejavnosti in hkrati utrjevanja in pridobivanja novih veščin.

Fabio Turone je znanstveni novinar in ustanovitelj Centra za etiko v znanosti in novinarstvo ter predsednik strokovnega združenja Znanstvenih novinarjev Italije. Združenje je bilo ustanovljeno leta 2009 z namenom komuniciranja in spodbujanja relevantnih informacij in novosti iz področja znanosti in tehnologije. Združenje je v Italiji  postalo referenca za vse strokovnjake, ki jih zanima pisanje o znanosti, sodelovanje z mediji ali širšo javnostjo ter odpiranje razprav znotraj strokovne skupnosti in z znanstveno skupnostjo – na nacionalni in mednarodni ravni. Turone je od leta 2019 tudi član upravnega odbora  Evropske zveze za znanstveno novinarstvo, ki povezuje tovrstna združenja znanstvenih novinarjev iz Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Norveške, Švice, Nizozemske in Združenega kraljestva. V letih 2016/17 je bil znanstveni sodelavec programa Knight Science Journalism na Massachusetts Institute of Technology v Bostonu. Je tudi partner in direktor Agencije Zoe, Milano. V svojem predavanju je Turone poudarjal, da so znanstveniki edukatorji družbe in naj ne zanemarjajo svoje družbeno pomembne vloge. In vsaka informacija, ki jo posredujejo, ima pogosto tudi terapevtsko vlogo, zlasti v času, ko na družbenih omrežjih prepogosto najdevamo mnenja, stališča tako imenovanih „medijskih intelektualcev“, ki jim mnogi nasedajo. Taka skupina ljudi pa je v mnogih, bolj ozaveščenih okoljih, postala ne le prepoznavna ampak tudi osovražena. Prav zato je kvalitetno znanstveno novinarstvo toliko bolj pomembno. Znanstveni novinar pa mora imeti ogromno znanja, časa in tudi denarja. Predavanje za vabljene goste, ki ga je vodila Ksenja Horvat, je imel Fabio Turone v Cekinovem gradu v Ljubljani. 


Slovenski naj komunikatorji znanosti leta 2019

$
0
0

Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je tudi letos poleg priznanj za podpore poslanstvu ustanove, podelila priznanja za največje dosežke posameznikov in organizacij na področju komuniciranja o, za in v znanosti na Slovenskem. Podeljena so bila priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, Zvezda 25. slovenskega festivala znanosti ter častni naziv Komunikator znanosti leta 2019. Slednjega je prejel dr. Sašo Dolenc, znani slovenski popularizator znanosti.

Slavnostna podelitev je potekala v prenovljeni dvorani Državnega sveta Republike Slovenije,  udeležence je nagovoril njegov predsednik Alojz Kovšca; slavnostni govornik pa je bil rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Igor Papič.

Priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju so prejeli  slovenski intelektualci iz akademskega okolja za svoje življenjsko delovanje na področju komuniciranja znanosti, matematik prof. dr. Tomaž Pisanski (Univerza na Primorskem), mag. Tomaž Ogrin (Šola eksperimentalne kemije Instituta »Jožef Stefan« in Slovensko društvo ljubiteljev kemije) ter etnolog izr. prof. dr. Vito Hazler (upokojenec Univerze v Ljubljani) za komuniciranje slovenske kulturne dediščine.

Priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju so prejeli tudi:

  • dr. Matej Črepinšek, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru
  • dr. Emilija Stojmenova Duh, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
  • dr. Brigita Kacjan, Filozofska fakulteta v Mariboru,
  • dr. Jana Plazar, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
  • dr. Jurka Lepičnik Vodopivec, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
  • Matej Huš, Kemijski inštitut Ljubljana
  • dr. Luka Vidmar, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Podiplomska šola ZRC SAZU
  • prof. dr. Primož Vitez, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • novinarka Mojca Delač, Prvi program Radia Slovenija
  • Matej Pavlič, urednik izdaj Tehniške založbe Slovenije;
  • dr. Irena Lazar, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem
  • dr. Marjetka Podobnik, Kemijski inštitut, Ljubljana
  • Matija Gatalo, Kemijski inštitut, Ljubljana
  • Uredniški odbor nacionalnega inštituta za biologijo za znanstveno sporočilo z vizualno komunikacijo v publikaciji Pol stoletja dolga pot Morske biološke postaje Piran
  • Arne Hodalič in mag. Katja Bidovec za vizualno komuniciranje znanstvenoraziskovalnega dogajanja v laboratorijih Instituta »Jožef Stefan« v publikaciji Iskanje z navdihom: ob 70. obletnici Instituta »Jožef Stefan«;
  • avtorja prof. dr. Samo Kreft (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani) in mag. Darja Kolar za inovativen pristop h komuniciranju o živilih rastlinskega izvora v okviru poljudnoznanstvenga portala Lačna bučka;
  • avtorji Mirella Baruca, Anja Curk Repič in Damjan Muhič, Univerza na Primorskem
  • Znanstvena redakcija Radia Študent
  • Kemijski inštitut, Ljubljana, za popularizacijo Leta 2019 – Mednarodnega leta periodnega sistema elementov;
  • Društvo raziskovalcev kemijskih znanosti UL FKKT za organizacijo mednarodne znanstvene konference Cutting Edge

Častni naziv Zvezda 25. slovenskega festivala znanosti sta prejela prof. dr. Maca Jogan in Luka Repar, magistrski študent Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Za častni naziv Komunikator-ica znanosti leta 2019 so bili s strani povabljenih predlagateljev ocenjeni prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede, doc. dr. Emilija Stojmenova Duh s Fakultete za elektrotehniko (obe Univerza v Ljubljani) ter dr. Sašo Dolenc (Tolmačenje znanosti, Sašo Dolenc s.p.). Posebna komisija, ki jo je imenoval dr. Edvard Kobal, predsednik uprave SZF, iz vrst slovenskih raziskovalcev in novinarjev, je ocenila vse tri kandidature ter sprejela sklep, da se častni naziv Komunikator znanosti leta 2019 podeli dr. Sašu Dolencu za obsežno strokovno neoporečno in širokemu krogu ljubiteljev znanosti razumljivo komuniciranje znanosti s pomočjo številnih sestavkov v tiskanih in elektronskih medijih

dr. Simon Parsons: Visoki tlaki in molekularna trdna snov

$
0
0

Prof. dr. Simon Parsons z Univerze v Edinburghu bo v sklopu Kolokvijev na Institutu Jožef Stefan predaval v sredo, 5. februarja 2020, ob 13. uri.

V organski trdni snovi lahko z visokimi tlaki do 10 GPa (100 000 atm) dosežemo kompresijo medmolekularnih interakcij in fazne prehode. Tlak je tako zelo koristen način za študij polimorfizma v molekularnih trdninah. Raziskali smo materiale z vodikovo vezjo (npr. aminokisline) kakor tudi druge preproste spojine (npr. piridin) in v prvem delu predavanja bomo pokazali, kako lahko eksperimentalno opažene strukture organskih trdnin interpretiramo s semiempiričnimi in ab initio izračuni ter tako pridemo do vpogleda v fazno stabilnost na ravni posameznih medmolekulskih interakcij. V drugem delu predavanja se bomo osredotočili na uporabo visokega tlaka pri študiju kristalnih struktur koordinacijskih spojin. Medtem ko v organskih trdnih snoveh tlak navadno ne vpliva na dolžine in kote intramolekulskih vezi, je molekulska geometrija okoli kovinskih atomov v koordinacijskih kompleksih mnogo bolj prožna. Zaradi te lastnosti so kompleksi prehodnih kovin še posebej zanimivi za visokotlačne raziskave, v katerih raziskujemo povezavo med strukturo in snovnimi lastnostmi. S tem pristopom smo preučili molekularne magnete.

Predavanje bo v angleščini.

 

Foto: chem.ed.ac.uk

Naš ocean, poln priložnosti

$
0
0

V tednu med 4. in 7. februarjem 2020 bodo na Morski biološki postaji (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) gostili srečanje okoli 60 predstavnikov mnogih mednarodno priznanih strokovnjakov, kjer bodo zasnovali tudi strategije in načrte za naslednje leto. Srečanje bo potekalo v povezavi z nedavno ustanovljeno mrežo mednarodnih strokovnjakov, ki bo skušala izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja morsko okolje. Znano je, da morski organizmi proizvajajo široko paleto učinkovin s protibakterijskimi, protivirusnimi, protiglivnimi, protirakavimi, analgetskimi, protivnetnimi, hranilnimi, fotozaščitnimi in ostalimi lastnostmi. Novoustanovljena mreža bo podlaga za izmenjavo izkušenj, znanj in tehnologij. Poleg tega bodo razvili načine za bolj učinkovit in hiter razvoj morske biotehnologije v Evropi in širše. To bo v prid raziskovalcem, predstavnikom industrij, zakonodajalcem in, najpomembneje, splošni javnosti, ki je  končni uporabniki katerih koli razvitih izdelkov. Razvoj morske biotehnologije pa doprinese k trajnostnemu razvoju in tudi k regijskemu razvoju z odpiranjem novih proizvodnih linij in možnosti zaposlitve.

Finančno mrežo  podpira združenje COST, ki je medvladna organizacija za spodbujanje izmenjave znanstvenikov, akademikov in zakonodajalcev že od 1970-ih let. Kar dva predhodna Nobelova nagrajenca sta bila člana COST mrež. Ocean4Biotech v svojih prvih treh mesecih od nastanka združuje že čez 100 strokovnjakov in 34 držav in pokriva različne discipline, tako kemijo, biologijo, biokemijo, pravo in mnoge druge. Tako velike, raznolike in geografsko razširjene mreže strokovnjakov s področja morske biotehnologije še ni bilo. To pomembno in obsežno dejavnost vodi dr. Ana Rotter z NIB.

Univerza v Ljubljani ob stoletnici z monografijo, „svoboda duha“ in „kritični duh“

$
0
0

Univerza v Ljubljani je ob stoletnici izdala monografijo, ki jo pripravila v slovenskem in angleškem jeziku. Rektor Univerze, prof. dr. Igor Papič, zgodovinar, prof. dr. Božo Repe in filozof prof. dr. MladenDolar so jo predstavili v Narodni in univerzitetni knjižnici , v njej pa je zajet celovit pregled stoletne zgodovine univerze, njen pomen za slovenski narod in državo, ponuja pa tudi razmislek o sedanjem položaju in prihodnjem razvoju.

Rektor prof. dr. Igor Papič je spregovoril o trenutnem položaju Univerze in njeni prihodnosti. »Velikokrat me vprašajo, kje vidim priložnosti za našo univerzo. Najlažji odgovor bi seveda bil v povečanju financiranja, vendar vedno povem, da so mlajše generacije naša največja priložnost. Obdobje pet do deset let po doktoratu je najplodnejše obdobje; mladim moramo dati priložnost, da se razvijajo na univerzi, da razvijajo svoje ideje. Seveda pri tem potrebujemo tudi starejše kolege. Združiti moramo mladostno razigranost in izkušnje starejših. A ključni potencial Slovenije je znanje. Brez znanja bomo težko konkurirali drugim državam,… zagotovo pa je prihodnost univerz v povezovanju in to v povezovanju univerz iz različnih držav.«

rektor, prof. dr. Ighor Papič

Zgodovino je osvetlil prof. dr. Božo Repe in zatrdil, da družba, če pred stotimi leti ne bi dobili univerze…»Bi še obstajala; ljudje tukaj živijo od praskupnosti in so dolgo shajali brez univerze, a najmanj, kar lahko rečemo je, da ta družba ne bi bila slovenska družba.«

Ob ustanovitvi sta se porajali vprašanji, ali je ustanovitev rezultat izključno nacionalnih teženj ali pa ima univerza višje ambicije. Odgovor je prof. Repe ponazoril z besedami nekdanjega rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Milana Vidmarja: »Univerzo je imel za oster in potreben instrument družbe, za institucijo ‘katere edini namen ni dajati državi in narodu neko število uradnikov, zdravnikov, odvetnikov …, temveč je najvišji hram duha, tvoriteljica trajnih svobodnih vrednost, javna svobodna last svobodnega naroda’. V tem trikotniku med ohranjanjem slovenstva, univerzalnostjo znanosti in pravico do svobodnega ustvarjanja se tudi giblje zgodovina slovenske univerze.«

Filozof, prof. dr. Mladen Dolar se je kot tretji avtor monografije dotaknil kritičnega duha Univerze v Ljubljani, kamor se je vpisal leto po turbulentnem času 1968: »… ko je domala vse zahodne univerze pretresalo študentsko gibanje, množično gibanje protesta in kritičnega upora. Ta val študentskih protestov je zajel tudi ljubljansko univerzo, z vrhuncem v zasedbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani maja 1971, katere akter sem bil tudi sam….Naš učni proces se tedaj ni dogajal le v predavalnicah in knjižnicah, temveč tudi zunaj njih, v žgočih odzivih na izzive časa, na cestah in v akcijskih odborih.« Vendar je poglavitna naloga univerze ohranjanje kritičnega in neodvisnega duha, zato… »Močno si želim, da bi Univerza v Ljubljani ob svoji stoletnici in vnaprej znala ohranjati in na novo iznajdevati ta kritični duh, kot ga je v veliki meri znala v mnogih zagatnih časih v preteklosti.«

prof. dr. Mladen Dolar

Ni naključje, da je predstavitev monografije je potekala v Rokopisni čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), je v uvodnem nagovoru poudaril ravnatelj NUKa Viljem Leban… »Zgodba naše knjižnice je z življenjem Univerze nerazdružljivo povezana vse od njene ustanovitve leta 1919, ko je prevzela funkcije osrednje univerzitetne knjižnice in kljub nemogočim prostorskim razmeram to nalogo opravljala vse do izgradnje stavbe, v kateri smo še danes,« in še… »V spominski knjigi, v katero že več kot 150 let vpisujemo znamenite goste in obiskovalce, najdemo zaznamek, ki priča, da sta 6. avgusta 1919 knjižnico obiskala brata Janez in Jože Plečnik. Namen njunega prihoda ni znan. Starejši Jože, ki je takrat živel in delal v Pragi, je bil očitno na krajšem obisku v Ljubljani, kjer se je njegov mlajši brat Janez pripravljal na novo službo. 31. avgusta 1919 je bil namreč skupaj s 17-imi drugimi profesorji imenovan v prvo generacijo profesorjev ljubljanske univerze.« Morda je bil ta obisk usoden tudi za arhitekta Jožeta Plečnika in je takrat sklenil, da Ljubljana nujno potrebuje sodobno knjižnico, za katero je nato v letih 1930 in 1931 ustvaril načrt.

Demo dan

$
0
0

Poslovni angeli Slovenije v sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v sklopu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, 25. marca 2020 organizirajo prvi demo dan v letu 2020, kjer boš imel/a odlično priložnost za neposreden stik z investitorji.

Startupi iz Slovenije in okolice vabijo, da jim najkasneje do začetka marca pošljete svoje predstavitve. Pripravite investor deck in ga naložite na naš Startup includer dealroom.

Prednost pri kvalifikaciji na demo dan imajo startupi z že izdelanim minimalnim produktom (MVP), ki ga je možno predstaviti trgu.

Vaše prijave bodo sproti pregledovali, na koncu pa bo komisija izbrala do 5 startupov, ki se bodo na demo dnevu v do 6-minutnih pitchih potegovali za pozornost investitorjev.

Več informacij: https://www.poslovniangeli.si/si/novice/prijavi-se-na-demo-dan

Kemijski inštitut uspešen na zadnjem razpisu evropskih štipendij Marie Skłodowska-Curie

$
0
0

Evropske štipendije Marie Skłodowska-Curie (Individual Fellowships) je Kemijski inštitut (KI) pridobil na zadnjem razpisu za financiranje kar devetih projektov. Uspeh vsekakor umešča KI med najuspešnejše znanstvenoraziskovalne institucije v Sloveniji z izkazovanjem globalno primerljivih kazalnikov znanstvene odličnosti.

Trije vrhunski tuji podoktorandi bodo prejeli štipendije Marie Skłodowska-Curie, dva pa t. i. širitveno štipendijo (Widening Fellowship). Poleg odobrenih navedenih petih projektov, bo Evropska komisija podelila Pečat odličnosti (Seal of Excellence) še štirim projektom, ki bodo upravičeni za nacionalno financiranje raziskovalnih projektov iz sredstev Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS).

Uspešnost KI na letošnjem razpisu je bila izjemnih 31% (samo iz sredstev EU) in skupno 56% (z upoštevanjem slovenskega sofinanciranja). Evropsko povprečje znaša 12,5%. Skupna vrednost pridobljenih projektov presega 1,4 milijona evrov.

Ker gre za shemo, ki ne določa vnaprej natančnih tematik raziskovanja, je konkurenca na teh razpisih res velika. Na razpis je skupaj prispelo rekordnih 9.875 prijav, za odobritev projekta pa je potrebno doseči več kot 93 % vseh možnih točk.

Kemijski inštitut bo gostil izjemen projekt raziskovalke dr. Ane Crnković z nazivom NanoEx, ki se ukvarja z izboljšanjem učinkovitosti nanopor z genetsko kodiranimi nenaravnimi aminokislinami. Dr. Crnkovićeva bo raziskovala pod mentorstvom prof. dr. Gregorja Anderluha.

Dr. Maria Victoria Bracamonte iz Argentine se bo v okviru projekta SensBat ukvarjala z zasnovo novih pametnih baterij z vgrajenim elektrokemijskim senzorjem. Projekt poteka  pod mentorstvom prof. dr. Roberta Dominka.

Oba zgoraj navedena projekta sta bila ocenjena z več kot 97 % vseh možnih točk.

Raziskovalec dr. Reza Gholizadehaghoyeh iz Irana bo v projektu CO2Polymerisation preučeval pretvorbo ogljikovega dioksida v polimere v dveh korakih. Projekt južnokorejskega raziskovalca dr. Deepaka Verme z nazivom Cell2Carbox se bo ukvarjal s pretvorbo celulozne biomase. Raziskovalca bosta delala pod mentorstvom prof. dr. Blaža Likozarja.

Projekt raziskovalca dr. Mohammeda Azeezulla Nazrulla iz Indije z nazivom CO2-CAT-ALOG pa se ukvarja z nano-elektrokatalizatorji za pretvorbo ogljikovega dioksida. Projekt bo potekal pod mentorstvom izr. prof. dr. Nejca Hodnik.

Shema štipendij Marie Skłodowska-Curie omogoča odlično priložnost za obetavne podoktorske študente za izvedbo raziskav, različnih usposabljanj in mreženja raziskovalcev, kar pomembno pripomore k povečanju njihovih zaposlitvenih možnosti v akademskih organizacijah in industriji. Odlična podpora Nacionalne kontaktne točke v Sloveniji na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pri promociji in razumevanju sheme Marie Skłodowska-Curie, ter sistematična inštitutska podpora raziskovalcem pri prijavah na ta izredno konkurenčen razpis, bistveno poveča možnosti pridobitve financiranja projekta.

 

Foto: ec.europa.eu

 

Privlačnost javnih knjižnic

$
0
0

Razprave o usodi javnih knjižnic v času novih tehnologij, so v javnosti kar pogoste. Ali lahko le-te danes sploh lahko preživijo? Vendar…Zadnja Gallupova raziskava je pokazala, da je obisk knjižnic daleč najpogostejša kulturna dejavnost, vsaj kar zadeva Američane. Ko so jih raziskovalci spraševali o prostočasnih dejavnostih v lanskem letu, je bil obisk knjižnice v samem vrhu, pred  obiskom kinodvoran  ali obiskom gledališč, sledil pa je ogled športnih  dogodkov. Zanimivo pa je, da se je na dnu znašel obisk živalskega vrta.

Na osnovi longitudinalne študije se je tudi pokazalo, da so knjižnice še danes enako priljubljene kot so bile na prelomu tisočletja.  V razlagi avtorji navajajo, da je razlog priljubljenosti tudi dejstvo, da so knjižnice brezplačne. Poleg tega ponujajo tudi različne storitve od uporabe računalnikov, interneta, Wi-Fi  in drugo. Prenenetljivo pa je, navajajo, da je starostna skupina od 18 – 29 let najštevlčnejša obiskovalka knjižnic. A kakorkoli, ne gre tudi prezreti, da kljub vsem razpravam ostajajo knjižnice pomemben javni prostor in del družbene skupnosti.

Več si lahko prebere tukaj: https://www.smithsonianmag.com/smart-news/americans-went-library-more-often-movies-2019-180974091/?utm_source=smithsoniandaily&utm_medium=email&utm_campaign=20200130-daily-responsive&spMailingID=41668507&spUserID=ODQyMTI2NTA3NTI4S0&spJobID=1682787927&spReportId=MTY4Mjc4NzkyNwS2

Foto: wikipedia

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti

$
0
0

11. februar na Univerzi v Ljubljani že peto leto zapored obeležujejo Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Razveseljivo je, da na Univerzi v Ljubljani na vseh treh stopnjah študija prevladujejo ženske, Slovenija pa se, glede na zadnje podatke Eurostata, po deležu žensk v znanosti med 34 evropskimi državami uvršča na 17. mesto in med 27 članicami Evropske unije na 14. mesto.

Univerza v Ljubljani kot najstarejša visokošolska izobraževalna institucija v Sloveniji nazorno prikazuje preobrazbo slovenske družbe v odnosu do šolanja žensk. V prvem študijskem letu, 1919/1920, je bilo med študenti tri odstotke žensk in 97 odstotkov moških. Petdeset let kasneje je bilo razmerje že blizu izenačitvi, in sicer 48 odstotkov žensk in 52 odstotkov moških. V sedemdesetih letih je bilo razmerje med študentkami in študenti približno izenačeno; v študijskem letu 1978/1979 je znašalo natanko pol-pol. V osemdesetih letih so med študenti začele prevladovati ženske; zadnjih 20 let se razmerje med študentkami in študenti vrti okoli 60 proti 40.

Drugačne pa so številke, ko se od študija premaknemo na področje akademske kariere. Med raziskovalkami/raziskovalci ter visokošolskimi učiteljicami/učitelji in sodelavkami/sodelavci že sto let prevladujejo moški. Razmerje zadnjih deset let je v povprečju 60 proti 40 odstotkov v korist moških.

 »Leta 2018 je bilo med docentkami/docenti 56 odstotkov moških, med izrednimi in rednimi profesoricami/profesorji pa je še vedno večina moških – 60 odstotkov izrednih profesorjev in 69 odstotkov rednih profesorjev,« ugotavlja prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, predstojnica doktorske šole na Univerzi v Ljubljani in profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. A razmere se vendarle počasi izboljšujejo. »V zadnjih letih se udeležba moških zmanjšuje v vseh skupinah visokošolskih učiteljev in pričakovati je, da bo v naslednjem obdobju struktura po spolu uravnotežena v vseh nazivih.«

Med članicami Evropske unije je v povprečju delež žensk v znanosti 40-odstoten, Slovenija je primerjalno s 45 odstotki nad povprečjem. Največji delež žensk v znanosti med članicami Evropske unije je v Litvi (58 odstotkov), Bolgariji (54 odstotkov), Latviji (52 odstotkov), četrta je Danska, kjer pa delež že pade pod 50 odstotkov (49 odstotkov). Najslabše je v Luxemburgu, kjer je med znanstveniki le 26 odstotkov žensk, na Finskem le 28 in na Madžarskem 31 odstotkov. V Nemčiji je znanstvenic le 33 odstotkov.

Foto: Željko Stevanić/IFP

Mednarodno leto zdravja rastlin in delovanje prvih EU referenčnih laboratorijev, tudi na NIB

$
0
0

Ob mednarodnem letu zdravja rastlin bo v mali dvorani Državnega zbora  18. februarja ob 14. uri potekalo srečanje, ki ga pripravlja Državni zbor v sodelovanju z Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Dogodek bo spremljalo  tudi petnajst vodij diagnostičnih laboratorijev, ki so predstavniki držav v Evropski organizaciji za varstvo rastlin. Pomembno je poudariti, da ima tak diagnostični laboratorij tudi Nacionalni inštitut za biologijo (NIB).

Rastline so edini organizmi, ki spreminjajo sončevo energijo v organske snovi in s tem v vir hrane in humusa. Ustvarjajo naše življenjsko okolje, vplivajo na kroženje vode, kisika in ogljikovega dioksida, so tudi glavni vir hrane ljudem in živalim.  Iz rastlin  izdelujemo obleko (bombaž, lan, bambus),  iz njih nastajajo viri energije (nafta, premog, plin, biogorivo). Tako kot je medicina pomembna za ljudi, je zdravje rastlin pomembno za zaščito okolja in povečevanje ekonomske razvitosti. Vedno bolj  zaskrbljujoče pa postajajo razmere, saj zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubimo do 40 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov. Rastlinske bolezni in škodljivci se zaradi spremenjenih klimatskih razmer širijo na nova področja tudi kot posledica velike rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj. V Evropi se tako zaporedoma pojavljajo bolezni in škodljivci, ki jih prej nismo poznali.

Udeleženci posveta  bodo razpravljali o vprašanjih  zdravja rastlin, pomena evropskih referenčnih laboratorijev za zmanjšanje uporabe pesticidov, da se zagotovi zadostne količine hrane in ne škoduje zdravju in okolju. V tem kontekstu je pomembno tudi vprašanje,  ali lahko biološko varstvo rastlin sobiva z gensko spremenjenimi rastlinami?  V ospredju bo tudi govor  tudi o tem, kako kljubovati  vse večjemu pritisku novih povzročiteljev bolezni ob prostem pretoku blaga in vse bolj očitnim podnebnim spremembam. In tako kot pri mnogih področjih, je tudi tu pomembno vlaganje v znanje in posledična krepitev  kompetentne službe za varstvo rastlin v vseh segmentih,  od pregledovanja rastlin na terenu in vzorčenja,  do diagnostike in raziskav, ki omogočajo poznavanje biologije mikrobov  ter tako zagotavljanje  vzgoje odpornih rastlin s čim manj škodljivimi posegi v naravo. Glede na nove potrebe zaradi vdora številnih novih mikroorganizmov, je nujna  podpora laboratorijske aktivnosti, saj nova EU zakonodaja predpisuje akreditacijo za vse metode, ki se uporabljajo za uradni nadzor rastlinskih karantenskih bolezni.

 

Poznana struktura tiroglobulina, proteina pomembnega za delovanje ščitnice

$
0
0

 

Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« in Centra odličnosti CIPKeBiP prof. dr. Dušan Turk, dr. Ajda Taler-Verčič in dr. Miha Renko so v sodelovanju z raziskovalci iz MCR Laboratorija za molekularno biologijo Cambridge, Inštituta za biokemijo tehnične Univerze v Berlinu in Raziskovalnega centra za sintetično biologijo iz Bristola prvič s pomočjo krioelektronske mikroskopije v celotni dolžini predstavili strukturo tiroglobulina, proteina iz katerega nastanejo ščitnični hormoni. Izsledke študije, ki bodo pomembno prispevali k razumevanju delovanja ščitnice, je objavila  revija Nature v članku z naslovom Struktura človeškega tiroglobulina.

Tiroglobulin je protein, iz katerega v ščitnici nastajata hormona T3 in T4, ki uravnavata porabo energije v naših celicah. Hormona sta dve majhni molekuli, ki imata na 3 oziroma 4 mesta vezan jod. Ta hormona in tiroglobulin so edine molekule v našem organizmu, ki vsebujejo jod. Ravno zaradi teh hormonov je jod esencialni element in nujno potreben za razvoj in pravilno delovanje organizma. Ljudje ga vnesemo v telo z ustrezno prehrano, predvsem z uživanjem jodirane kuhinjske soli. Vloga tiroglobulina v ščitnici pa ni le nastanek hormonov, temveč tudi shranjevanje joda za obdobja, ko ga s prehrano ne vnesemo dovolj.

Delovanje ščitnice je dobro raziskano, kar stroki omogoča dobro nadziranje s ščitnico povezanih težav. Do danes pa je bilo neznano, kako hormoni v ščitnici dejansko nastanejo. Človeški tiroglobulin je velikanska molekula, ki jo sestavljata dve verigi iz 2768 aminokislin, torej skupaj 5536 aminokislin. Za primerjavo, tipičen evkariontski protein je sestavljen iz 400 aminokislin. Struktura tiroglobulina, določena s krio-elektronsko mikroskopijo, je razkrila, da ima ta dimerna makromolekula le 7 mest, na katerih nastanejo hormoni. Vsaka molekula hormona nastane iz dveh aminokislin, imenovanih tirozin. Ti aminokislini morata biti s pomočjo encima tiroidne peroksidaze najprej jodirani, nato pa še v primerni orientaciji, da pride med dvema jodiranima tirozinoma do nastanka nove eterske vezi. Nastale hormone nato z razgradnjo tiroglobulina izluščijo encimi, proteaze, ki ga razgradijo na osnovne gradnike (aminokisline).

Na novo odkrita struktura tiroglobulina je plod skoraj dveh desetletij prizadevanj in revolucije v krio-elektronski mikroskopiji, ki je omogočila atomarni vpogled v velike molekularne strukture brez priprave kristalov. Ker gre za pomembno znanstveno spoznanje, raziskovalci pričakujejo, da bo delo pomembno prispevalo k razumevanju delovanja ščitnice in bo zato postalo del učbenikov biokemije in endokrinologije. Pomagalo pa bo tudi razložiti, zakaj in kako pride do težav pri delovanju ščitnice in jih  tako še učinkoviteje zdraviti in nadzirati.

 

Foto: IJS

 

ABC Accelerator vabi na dan odprtih vrat

$
0
0

ABC Accelerator v sklopu svojih programov in projektov nudi podporno okolje inovatorjem, startup in scaleup podjetjem. Z osebnim pristopom ter posebej prilagojenimi programi sodelovanja nudijo podporo in spodbujajo rast startup podjetij, ki  razvijejo svoj potencial.

V torek, 18. februarja, bodo predstavili  delo v okviru programa SIO, namenjenega razvoju inovativnih idej v obliki brezplačnih izobraževalnih dogodkov in mentorstev, prilagojenih posameznim stopnjam razvoja, ter možnosti nadaljnjega sodelovanja (več o programu SIO: https://abc-accelerator.com/sio-abc-2020-2022/). pojasnili bodo tudi  EU projekte, h katerim  se lahko pridružite in vse o prijavi na #11 Batch ABC Acceleratorja.

Imate idejo, ki jo želite predstaviti in dalje razviti v uspešno poslovno zgodbo? Komisija bo prisluhnila vašim 4-minutnim predstavitvam in izbrala kandidate, ki se bodo pridružili  programom.

Dogodek je BREZPLAČEN, število mest pa je omejeno. Brezplačno vstopnice so na povezavi: https://bit.ly/2SjGFfq

 

Foto: ABC

Program štipendij za znanost in inovacije zveze EUTOPIA prejel sredstva iz programa Obzorje 2020

$
0
0

Program podoktorskih štipendij za znanost in inovacije zveze EUTOPIA, katere vodilna članica je Univerza v Ljubljani, je izbran za sofinanciranje v okviru Marie Skłodowska-Curie COFUND, ki je del okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 Evropske komisije. To je prvi skupni projekt zveze EUTOPIA, ki bo prejel sredstva iz programa Obzorje 2020, in prvi Marie Skłodowska-Curie COFUND v Sloveniji.

Program podoktorskih štipendij  zveze EUTOPIA (EUTOPIA-SIF) s skupno 10,2 milijona evrov je ambiciozna pobuda za usposabljanje 76 mladih raziskovalcev na petih interdisciplinarnih ključnih raziskovalnih področjih: Inženiring materialov – Podatki in inteligenca – Zdravje – Trajnost – Blaginja in vključenost. 5,6 milijona evrov bo prispevala Evropska unija, članice zveze EUTOPIA pa 4,6 milijona evrov. Poleg Univerze v Ljubljani, ki vodi zvezo, so njene članice še Univerza Vrije iz Bruslja, Univerza v Göteborgu, Univerza Pompeu Fabra iz Barcelone, Univerza v Warwicku in Univerza CY Cergy Paris, ki koordinira program v okviru zveze EUTOPIA.

Prvi razpis za prijavo bo objavljen jeseni 2020. Štipendisti bodo povsem svobodni pri izvajanju svojega raziskovalnega projekta, pri tem pa bodo deležni strokovnega mentorstva in najsodobnejše raziskovalne infrastrukture. Program že podpira več kot 45 podjetij, lokalnih organov in neprofitnih organizacij, ki so pripravljeni usposabljati ali gostiti raziskovalce na izmenjavi.

Arnaud Lefranc, podpredsednik za mednarodni znanstveni razvoj na univerzi CY Cergy Paris, pravi: »Program štipendij za znanost in inovacije zveze EUTOPIA bo ustvaril izjemne priložnosti za nadarjene mlade raziskovalce, ki bodo v okviru integriranega programa odkrivali nova raziskovalna obzorja in povezovali znanstvene skupnosti zveze EUTOPIA. Cilj programa je usposobiti podoktorske raziskovalce z visoko stopnjo podjetniške in inovacijske zavesti, da bodo del prihodnje generacije voditeljev znanosti in inovacij v Evropi, ki bo sposobna reševati svetovne izzive današnjega časa.«

 

Foto: https://eutopia-university.eu/

 

Viewing all 1315 articles
Browse latest View live